Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.04.2010
Naslov: Zdravniška zbornica, OP ob izvedbi izrednega strokovnega nadzora
Številka: 0712-178/2010/2
Vsebina: Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec)  je dne 25. 3. 2010 prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvedbo izrednega strokovnega nadzora. Navajate, da je Zdravniška zbornica Slovenija (v nad. Zbornica) prejela dopis Komisije za preprečevanje korupcije (v nad. Komisija), v katerem predsednik Komisije poziva, da mu Zbornica posreduje dokumentacijo in ugotovitve nadzorov nad zdravniki, ki so študentom izdajali domnevno sporna zdravniška potrdila, oziroma, da te nadzore izvede. Zbornica želi ustreči zahtevi Komisije, ob tem pa Pooblaščenca prosite za mnenje v zvezi z naslednjimi vprašanji:
1. Ali je … fakulteta v Ljubljani Zbornici na njeno prošnjo dolžna posredovati podatke o imenih študentov in zdravnikov, ki so jim izdali domnevno sporna zdravniška potrdila, saj te podatke potrebuje za učinkovito izvedbo strokovnega nadzora nad zdravniki, ki ga od Zbornice zahteva Komisija?
2. V kolikor je odgovor na prejšnje vprašanje negativen, vas zanima, ali je tako s strani Zbornice kot s strani nadzorovanega zdravnika kakorkoli sporno (z vidika varovanja študentovih - pacientovih osebnih podatkov v medicinski dokumentaciji), če bi Zbornica nad zdravnikom opravila izredni strokovni nadzor tako, da bi ga pozvala, da pokaže zdravstvene kartone VSEH tistih pacientov (v določenem starostnem obdobju), ki so jim npr. v lanskem letu izdali zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da imajo migrene, glavobole, psihične težave itd. Na podlagi predloženega bi Zbornica poskusila ugotoviti (v kolikor bi bilo to razvidno iz zdravstvenega kartona), kateri izmed pacientov je potrdilo kasneje predložil fakulteti, ter nadalje ali je pri zdravnikovi strokovni presoji pacientovega zdravstvenega stanja prišlo do nepravilnosti.


Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor.

1. Odgovor na vaše prvo vprašanje je negativen. Zbornica po mnenju Pooblaščenca ni upravičena pridobiti osebnih podatkov študentov od Univerze, in slednja jih ni upravičena posredovati.

2. V zvezi z vašim drugim vprašanjem pa Pooblaščenec meni, da ni sporno, da nadzorna komisija, v okviru svojih pristojnosti, v postopku nadzora pregleda relevantno dokumentacijo, vključno z zdravstvenimi kartoni pacientov nadzorovanega zdravnika ter na tak način preveri strokovnost zdravnikovega dela. Kako nadzorna komisija opredeli relevantno dokumentacijo, je odvisno od vsebine in ciljev nadzora.
Pooblaščenec tudi meni, da pri izvajanju strokovnega nadzora ni pomembno, ali je pacient (študent) zdravniško potrdilo predložil fakulteti, ampak gre zgolj za vprašanje, ali so bila pri izdaji zdravniškega potrdila upoštevana pravila medicinske stroke.


1. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov

Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Ta v 1. odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. 2. odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je nadalje določena v 1. odstavku 9. člena ZVOP-1. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je z zakonom določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na 1. odstavek citiranega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področni zakon v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja predvsem Zakon o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 72/06-UPB3, s spremembami, v nadaljevanju ZZdrS), ki Zdravniško zbornico Slovenije opredeljuje v 7. poglavju in v 69. členu določa, da se zdravniki združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije, ki zastopa njihove poklicne, socialne in ekonomske interese, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti. Članstvo v zbornici je obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo (70. člen).

Zdravniška zbornica Slovenije v skladu z 71. členom ZZdrS določene naloge opravlja kot javno pooblastilo. Tako je Zbornica v okviru javnega pooblastila pristojna izvajati tudi strokovni nadzor s svetovanjem (76. člen). Kot je razvidno iz določb ZZDrS, zbornica opravlja tako »redni« kot tudi »izredni« strokovni nadzor.

2. Posredovanje podatkov Zbornici s strani … fakultete

Kot je Pooblaščenec že napisal v mnenju, ki je bilo posredovano … fakulteti in je dostopno tudi na spletni strani Pooblaščenca pod št. 0712-20/2010/2 z dne 13. 1. 2010, ni sporno, da lahko Zbornica od Univerze prejme podatke o zdravnikih, ki so pred začetkom študijskega leta izdajali zdravniška potrdila, na osnovi katerih je bil podaljšan status študenta. Podatki o zdravnikih z veljavno licenco (ime in priimek, specializacija, podatek o načinu opravljanja zdravniške službe - zasebni zdravnik s koncesijo oziroma brez nje ter zdravnik, ki opravlja delo v javnem zdravstvenem zavodu) niso varovani osebni podatki. Zbornica kot eno izmed nalog, ki jih opravlja kot javno pooblastilo, pri svojih članih lahko na lastno pobudo izvaja strokovni nadzor s svetovanjem za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev. Prav tako pa Zbornica lahko v skladu s 1. točko 71. člena ZZdrS preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa. Vendar pa je Pooblaščenec ob tem že v predhodnem mnenju zapisal, da Univerza (oz. njena članica) brez izrecne pravne podlage v zakonu, Zbornici ne sme posredovati osebnih imen študentov, ali opisa zdravstvenega stanja na način, ki bi omogočal enostavno povezavo s konkretno osebo. Univerza (oz. njena članica) tako lahko Zbornici posreduje le podatke o imenih zdravnikov in zdravstvenih razlogih, zaradi katerih so bila zdravniška potrdila izdana.

Pooblaščenec namreč meni, da bi Zbornici za odločitev o morebitni izvedbi nadzora zadoščal podatek o zdravniku in razlogih, zaradi katerih je bilo izdano zdravniško potrdilo za namen uveljavljanja pravice do podaljšanja absolventskega statusa. Zbornica namreč ni inšpekcijski organ in ni pooblaščena pridobivati podatkov od tretjih (torej od pravnih in fizičnih oseb, ki jih ne nadzira) niti v fazi izvajanja nadzora, še manj pred samo odločitvijo o njegovi izvedbi. Tako Zbornica po mnenju Pooblaščenca ni upravičena pridobiti osebnih podatkov študentov od Univerze, in slednja jih ni upravičena posredovati. Odgovor na vaše prvo vprašanje je na podlagi navedenega torej negativen.
3. Opravljanje izrednega strokovnega nadzora pri zdravnikih
Nadalje pa sprašujete, ali je kakorkoli sporno, če bi Zbornica nad zdravnikom opravila izredni strokovni nadzor tako, da bi ga pozvala, da pokaže zdravstvene kartone VSEH tistih pacientov (v določenem starostnem obdobju), ki so jim npr. v lanskem letu izdali zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da imajo migrene, glavobole, psihične težave itd. Na podlagi predloženega bi Zbornica poskusila ugotoviti (v kolikor bi bilo to razvidno iz zdravstvenega kartona), kateri izmed pacientov je potrdilo kasneje predložil fakulteti, ter nadalje ali je pri zdravnikovi strokovni presoji pacientovega zdravstvenega stanja prišlo do nepravilnosti.
Iz Pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem (Ur. l. RS, št. 35/00; v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da Zbornica izvaja redne in izredne nadzore. Redne nadzore izvaja na podlagi letnega programa, praviloma enkrat v licenčnem obdobju posameznega zdravnika, izredne pa na pobudo ministrstva za zdravje, na lastno pobudo ali na pobudo plačnika ali naročnika. Nadzorna komisija v postopku nadzora opravi z zdravnikom razgovor o splošnih vprašanjih izvajanja zdravstvene dejavnosti, preveri podatke iz vprašalnika, preveri strokovnost dela zdravnika na osnovi pregledane medicinske dokumentacije, opravi razgovor o ugotovitvah in o spoštovanju Kodeksa medicinske deontologije, svetuje zdravniku in sestavi ugotovitveni zapisnik (13. člen Pravilnika).
Pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru ni sporno, da nadzorna komisija, v okviru svojih pristojnosti, v postopku nadzora pregleda tudi relevantno dokumentacijo, vključno z zdravstvenimi kartoni pacientov ter na tak način preveri strokovnost zdravnikovega dela in preveri, ali so bila zdravnikovim pacientom upravičeno izdana potrdila o zdravstvenem stanju oziroma ugotavlja kakršnekoli druge nepravilnosti pri zdravnikovem delu. Pooblaščenec pa ob tem še opozarja, da lahko nadzorna komisija podatke, ki jih potrebuje za izvedbo nadzora, pridobi zgolj in samo od nadzorovanega zdravnika iz dokumentacije, ki jo le-ta ima. Kako nadzorna komisija opredeli relevantno dokumentacijo, je odvisno od vsebine in ciljev nadzora. Ti pa morajo biti definirani na način, ki v skladu z načelom sorazmernosti zahteva obdelavo le tistih osebnih podatkov, ki so primerni in potrebni za izvedbo nadzora.
Pooblaščenec tudi meni, da pri izvajanju strokovnega nadzora ni pomembno, ali je pacient (študent) zdravniško potrdilo predložil fakulteti ali kako drugače uporabil, ampak gre zgolj za vprašanje, ali so bila pri izdaji zdravniškega potrdila upoštevana pravila medicinske stroke.
S spoštovanjem,


Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka