Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.04.2010
Naslov: Zahteva za vpogled v transakcijski račun fizične osebe
Številka: 0712–201/2010/2
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 6.4.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste direktor družbe … d.o.o. Ob ustanovitvi sta si s solastnikom izplačala del ustanovnega kapitala v obliki kredita. Torej sta dobila sredstva na osebni račun v določenem znesku. Družba … pa je ta sredstva izplačala v obliki kredita. Sami ste obveznosti do družbe poravnali, drugi solastnik pa je ostal družbi dolžan sredstva, zato ste zoper njega vložili izvršbo. V postopku se je dolžnik (solastnik) izgovarjal, da sredstev na račun ni prejel. Leta 2003, ko je podjetje nakazalo sredstva, je bančni sistem deloval drugače kot danes. Fizična oseba namreč ni mogla dobiti sredstev neposredno na svoj privatni transakcijski račun, pač pa se je morala transakcija izvesti tako, da so šla sredstva najprej na poravnalni račun banke in od tam na privatni račun. To pa pomeni, da je bilo treba pri transakciji najprej navesti transakcijski račun banke (poravnalni račun) in točno določeno strukturo sklica, ki pa je bila kombinacija številk, katera je določala privatni račun posamezne fizične osebe. Na vaše začudenje sodnica ni dala poizvedbe na banko, da bi dejansko ugotovila prejemnika sredstva, pač pa je verjela solastniku, da sredstev ni prejel, saj se noben račun na nalogu ne ujema z njegovimi številkami. Kot direktor družbe ste se nato napotili tudi na banko in zahtevali, da vam izdajo potrdilo, da je bil prejemnik sredstev solastnik podjetja, kjer pa so vas vljudno zavrnili, češ da vam tega podatka ne morejo izročiti, saj gre za varovanje osebnih podatkov in to ni možno. Zanima vas naše mnenje - glede na to, da ste direktor in glede na to, da veste, da je končni prejemnik solastnik (fizična oseba), ali je banka dolžna izdati dokument, o prejemu (vam ali pooblaščenemu odvetniku) s katerim lahko dokažete, da je prejemnik solastnik?

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatka o nakazilu na transakcijski račun fizične osebe banka brez pravne podlage ne sme posredovati, v opisanih okoliščinah pa te ne izkazujete ne vi, ne vaš odvetnik. Drugače bi bilo, če bi kot upnik razpolagali s pravnomočnim izvršilnim naslovom. V tem primeru bi vam bila banka podatek dolžna posredovati na podlagi 40. člena ZIZ. Dokler pa ne razpolagate s pravnomočnim izvršilnim naslovom lahko pridobitev podatka kot informacije, ki je pomembna za odločitev v zadevi, predlagate le sodišču.

O b r a z l o ž i t e v:

Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju določa 10. člen ZVOP-1. Po določbi prvega odstavka 10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek 10. člena). Ne glede na prvi odstavek 10. člena ZVOP-1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
TRR posameznika je osebni podatek posameznika (1. točka 6. člena ZVOP-1).
ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna (ožja) pravna področja tudi s področnimi zakoni. V konkretnem primeru obdelavo podatkov o TRR ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09; ZPlaSS). Register transakcijskih računov ureja v 19. poglavju, kjer ga definira kot enotno informatizirano bazo o transakcijskih računih in imetnikih transakcijskih računov, s katero upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Register je namenjen centraliziranemu dostopu do transakcijskih računov posameznega imetnika za tekoče opravljanje dejanj v postopkih izvršbe ali zavarovanja ter v drugih postopkih zaradi prisilne izvršitve terjatev zoper imetnike transakcijskih računov, ki so fizične osebe. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb se v registru transakcijskih računov obdelujejo tudi z namenom, da se ti podatki zagotovijo osebam, za katere poseben zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov (145. člen ZPlaSS).

Kolikor za pridobitev podatka o transakcijskega računu solastnika (kot fizične osebe) nimate pravne podlage (zakonskega pooblastila sli privolitve solastnika), vam banka tega podatka ne sme posredovati.

Odvetniki podatke pridobivajo na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01 in 54/08; ZOdv). Ta v prvem odstavku določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnikovo pooblastilo pa ne zajema t.i. zasebnega sektorja, kamor uvrščamo tudi banke.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da podatka o nakazilu na transakcijski račun fizične osebe banka brez pravne podlage ne sme posredovati, v opisanih okoliščinah pa te ne izkazujete ne vi, ne vaš odvetnik. Drugače bi bilo le, če bi kot upnik razpolagali s pravnomočnim izvršilnim naslovom. V tem primeru bi vam bila banka podatek dolžna posredovati na podlagi 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št.  3/07 – UPB4 s spr.; ZIZ). Dokler pa ne razpolagate s pravnomočnim izvršilnim naslovom lahko pridobitev podatka kot informacije, ki je pomembna za odločitev v zadevi, predlagate le sodišču.


Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka