Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 03.03.2010
Naslov: Pristojnosti zastopnika pacientovih pravic in pridobivanje zdravstvene dokumentacije
Številka: 0712-117/2010/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,


Informacijski pooblaščenec je dne 24. 2. 2010 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas v zvezi z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) ob navezavi na konkreten primer sprašujete (povzetek):
1. Ali je zastopnik pacientovih pravic upravičen na podlagi pooblastila oseb, ki imajo po zakonu pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po umrlem pacientu, pri izvajalcih zdravstvenih storitev opravljati potrebne poizvedbe in pridobiti zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta?
2. Ali je bolj primerno, da se stranko napoti na Informacijskega pooblaščenca v primeru, ko izvajalec zdravstvenih storitev stranki (upravičeni osebi) zavrne seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta?


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


1. Zastopnik pacientovih pravic je upravičen do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta pod pogojem, da je s strani preživelega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz istospolne partnerske skupnosti, otroka ali pogojno staršev umrlega pacienta:
- pooblaščen za zastopanje v t.i. postopku z zahtevo za prvo obravnavo domnevne kršitve pacientovih pravic in hkrati
- pooblaščen za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega.
    
2. Napotitev na Informacijskega pooblaščenca ni nujna, saj se lahko sporna situacija glede seznanitve z zdravstveno dokumentacijo rešuje tudi v okviru izvajanja pristojnosti zastopnika pacientovih pravic, zlasti takrat, ko je seznanitev z zdravstveno dokumentacijo zgolj stranski element spornega razmerja.
Stranko pa je smiselno napotiti na pritožbeni postopek pri Informacijskem pooblaščencu takrat, ko niti zastopniku pacientovih pravic te dokumentacije izvajalec zdravstvene storitve ne posreduje, zlasti pa v primeru, ko gre pri seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo za samostojni spor v smislu, da je stranka zahtevala zgolj seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, pa ji je bila zahteva zavrnjena oziroma nanjo ni prejela odgovora. Le Informacijski pooblaščenec lahko kot organ 2. Stopnje nato zavezujoče odloči o tej pravici.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Upravičenja zastopnika pacientovih pravic se v primerih, ko gre za umrlega pacienta, nekoliko razlikujejo od primera, ko se na zastopnika pacientovih pravic obrne sam pacient ali njegov zakoniti zastopnik. Glede na določbe 48. člena, 49. člena in 42. člena ZPacP je posebnost v tem, da se zastopnik pacientovih pravic lahko seznani oziroma pridobi zdravstveno dokumentacijo umrlega samo v okviru t.i. postopka z zahtevo za prvo obravnavo domnevne kršitve. Za zastopanje upravičenih oseb v tem postopku mora biti posebej pooblaščen. Nima pa možnosti pridobitve zdravstvene dokumentacije v okviru nalog oziroma pristojnosti, ki jih izvaja izven pooblastila upravičene osebe. Pristojnosti zastopnika pacientovih pravic se namreč delijo na tiste, ki jih ima na podlagi pooblastila pacienta ali drugih upravičenih oseb (torej tudi oseb iz tretjega odstavka 48. člena ZPacP) ter na tiste, ki jih ima na podlagi navadne vloge (zahteve, prošnje, pobude) pacienta.

ZPacP v 49. členu v povezavi s tretjim odstavkom 48. člena ne daje možnosti za to, da bi lahko npr. otroci umrlega pacienta od zastopnika zahtevali izvajanje katerihkoli nalog (npr. po 5. alineji prvega odstavka 49. člena) ali ga pooblastili za vsa opravila (npr. po 4. alineji prvega odstavka 49. člena), pač pa zgolj za zastopanje v postopku z zahtevo za prvo in drugo obravnavo domnevne kršitve. Tretji odstavek 48. člena ZPacP namreč določa, da lahko uvedbo postopkov (to sta le postopka z zahtevo za prvo obravnavo in postopek z zahtevo za drugo obravnavo) zahtevajo pacientovi ožji družinski člani. ZPacP v 49. členu (ali na kakšnem drugem mestu) ne predvideva možnosti, da bi se na zastopnika pacientovih pravic lahko obrnil kdo drug kot pacient sam ali njegovi ožji družinski člani. Upravičene osebe iz tretjega odstavka 48. člena ZPacP torej lahko zastopnika pacientovih pravic pooblastijo le za zastopanje v postopku z zahtevo za prvo (in drugo) obravnavo domnevne kršitve, ki jo je utrpel pokojni pacient.

Glede vprašaja, kdo so upravičene osebe iz tretjega odstavka 48. člena ZPacP (ožji družinski člani, ki so sicer definirani v 2. členu) je treba določbo integralno povezati z drugim odstavkom 42. člena ZPacP, ki določa upravičence do zdravstvene dokumentacije umrlega – to so zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne partnerske skupnosti, otroci in pogojno (če prej naštetih oseb ni) tudi starši. Te osebe so torej tisti ožji družinski člani, ki so upravičeni zastopnika pacientovih pravic pooblastiti za dejanja v zvezi s postopkom z zahtevo za prvo ali drugo obravnavo domnevne kršitve.

Primernost zgoraj opisane zakonske rešitve je vprašljiva, vendar je zakonodajalec očitno dal prednost reševanju sporov za časa pacientovega življenja. Pri tem je spregledal, da je tudi v primeru pokojnih pacientov pomembno tisto delovanje zastopnika pacientovih pravic, ki se sicer (torej v primeru živečih pacientov) lahko odvija že pred ali zunaj vložitve zahteve za prvo obravnavo.

Iz zgornjih ugotovitev torej izhaja, da se zastopnik pacientovih pravic lahko seznani z vsebino zdravstvene dokumentacije umrlega samo na dva načina - posredno prek upravičene osebe (npr. hči pridobi dokumentacijo samostojno in jo predloži zastopniku) ali pa na podlagi pooblastila. V tem primeru šele v okviru postopka z zahtevo za prvo obravnavo domnevne kršitve. Kot že navedeno, mora biti zastopnik posebej pooblaščen tudi za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega (prim. 49. in 52. člen ZPacP). Slednjo pooblastitev lahko podajo osebe iz drugega odstavka 42. člena ZPacP, drugi ožji družinski člani pa le, če imajo za seznanitev kakšno drugo podlago (npr. volja pokojnika ali pravni interes, izkazan z ustrezno listino). Tu govorimo o pravi pooblastitvi in ne o klasični privolitvi, saj lahko slednjo poda le pacient ali njegov zakoniti zastopnik.

2. Stranko je smiselno napotiti na pritožbeni postopek pri Informacijskem pooblaščencu zlasti v primeru, ko gre pri seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo za samostojni spor v smislu, da je stranka zahtevala zgolj seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, pa ji je bila zahteva zavrnjena oziroma nanjo ni prejela odgovora. Na Informacijskega pooblaščenca se lahko z inšpekcijsko prijavo ali pritožbo obrne tudi zastopnik pacientovih pravic, če mu je bila zavrnjena zahteva za pridobitev osebnih podatkov umrlega pacienta (npr. zdravstvene dokumentacije) do katerih je v skladu s 1. točko upravičen.

3. Zgornja stališča se nanašajo samo na pravico do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nahajajo npr. v zdravstveni dokumentaciji, in ne na pravico do pridobitve dodatnih pojasnil, ki presegajo posredovanje osebnih podatkov, saj Informacijski pooblaščenec za razlago ali ukrepanje v zvezi s pravico do pojasnil, ni pristojen (izjema velja le po petem odstavku 41. člena ZPacP).


Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka