Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 14.01.2010
Naslov: Obveznost naznanitve suma storitve kaznivega dejanja s strani zdravstvenega osebja bolnišnice
Številka: 0712-2/2010/44
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

sprašujete nas, ali je zdravstveno osebje bolnišnice dolžno naznaniti sum storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče, kadar o njem izve pri opravljanju svojega dela.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec ugotavlja, da zdravstveno osebje bolnišnice ni dolžno naznaniti kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče, in sicer niti na podlagi določb ZPacP niti na podlagi določb ZKP. Dolžno pa je naznaniti kazniva dejanja, ki jih taksativno našteva 45. člen ZPacP.

O b r a z l o ž i t e v:

Obveznost naznanitve suma storitve kaznivega dejanja zdravnika določa tretji odstavek 45. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju ZPacP). Ta določa, da mora zdravnik naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo iz 15. poglavja Kazenskega zakonika (Ur.l. RS, št. 55/2008; KZ-1), kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost iz 19. poglavja KZ-1 ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino iz 21. poglavja KZ-1, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok. Navedeno pomeni, da zdravnik na podlagi ZPacP ni dolžan naznaniti suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče, saj je to kaznivo dejanje v KZ-1 opredeljeno v 31. poglavju med kaznivimi dejanji zoper varnost javnega prometa in torej ni izrecno navedeno v 45. členu ZPacP.


Obveznost naznanitve kaznivega dejanja določa tudi Zakon o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 32/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami -  ZKP). Le-ta v 145. členu določa, da so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Dolžnosti naznanitve poškodovanih v prometnih nesrečah za zdravstvene organizacije (niti za pri njih zaposlene zdravnike), ki so javni zavod in izvajajo javno službo (torej niso ne državni organ in ne organizacija z javnimi pooblastili), po našem mnenju ZKP ne predvideva, je pa k naznanitvi po 145. členu zavezana npr. pristojna zdravniška zbornica ali združenje, če ima javno pooblastilo podeljeno v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo; ZZDej).


Opozarjamo pa tudi na določbo 146. člena ZKP, ki pravi, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti (torej tudi kaznivo dejanje iz 323. člena KZ-1, ki je uradno pregonljivo kaznivo dejanje, vendar ZKP tega ne opredeljuje kot dolžnost). Zakon določa, kdaj pomeni opustitev ovadbe kaznivega dejanja sama kaznivo dejanje. Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca je kot kaznivo dejanje opredeljeno v 281. členu KZ-1. Drugi odstavek 281. člena KZ-1 določa, da se uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, kaznuje z zaporom do treh let. Za kvalificirano obliko kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (ki ima za posledico smrt ene ali več oseb) je predpisana kazen zapora do osmih let in prepoved vožnje motornega vozila. Pomen izraza uradna oseba v KZ-1 je opredeljen v 99. členu KZ-1, in sicer je uradna oseba lahko poslanec državnega zbora, član državnega sveta in član lokalnega ali  pokrajinskega predstavniškega telesa, sodnik ustavnega sodišča, sodnik, sodnik porotnik, državni tožilec ali državni pravobranilec, oseba, ki pri državnem organu opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi, druga oseba, ki opravlja posamezne uradne naloge na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži, vojaška oseba, ki je kot taka določena s posebnimi predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost, oseba, ki v tuji državi na kateri koli ravni opravlja zakonodajno, izvršilno ali sodno nalogo oziroma drugo uradno dolžnost in po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1, oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe in po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1, oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali drugo uradno dolžnost ali nalogo.


Navedeno pomeni, da zdravstveno osebje in drugi zaposleni v bolnišnicah niso uradne osebe, kot jih definira KZ-1 in ki bi lahko odgovarjale zaradi kaznivega dejanja opustitve ovadbe po 281. členu KZ-1.

Iz vsega navedenega lahko povzamemo, da zdravnik ni dolžan naznaniti kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče ne na podlagi določb ZPacP in ne na podlagi določb ZKP. Dolžan pa je naznaniti kazniva dejanja, ki jih taksativno našteva 45. člen ZPacP.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka