Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 22.01.2010
Naslov: Zaračunavanje fotokopij zdravstvene dokumentacije
Številka: 0712-2/2010/80
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 21. 1. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, na podlagi katerega predpisa morate kot izvajalec zdravstvene storitve zaračunavati izdelavo fotokopij zdravstvene dokumentacije za paciente, ki zahtevajo fotokopije.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

ZPacP v prvem odstavku 41. člena določa pravico pacienta, da ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca neovirano vpogleda in napravi prepis zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj.

Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora pacientu zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev.

Izvajalec zdravstvene storitve lahko pacientu za izvajanje njegove pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo zaračuna materialne stroške preslikave oziroma druge reprodukcije in posredovanja v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

ZPacP torej glede zaračunavanja stroškov za izdelavo kopije zdravstvene dokumentacije napotuje na uporabo Pravilnika o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in ne na Pravilnik o zdravniški tarifi, ki je predpis s področja zdravstvenega varstva.

O b r a z l o ž i t e v:

V zvezi s postopkom seznanitve z lastnimi osebnimi podatki najprej pojasnjujemo, da je, v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1, osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Definicija zbirke osebnih podatkov je podana v 5. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1, ki pravi, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. ZVOP-1 v 6. točki prvega odstavka 6. člena obenem določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Izvajalec zdravstvenih storitev je torej za primere, ko obdeluje osebne podatke posameznikov, upravljavec osebnih podatkov v smislu ZVOP-1.

V skladu s tretjim odstavkom 38. člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob zlorabi lastnih osebnih podatkov. Ustavna pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-1. V okviru te pravice, ki je določena v 30. členu ZVOP-1, je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (1. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (2. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1). Pri tem je dolžan upravljavec posamezniku posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (4. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (6. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1).

Pravica do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo je natančneje urejena v Zakonu o pacientovih pravicah (Ur.l. RS, št. 15/2008; v nadaljevanju: ZPacP), ki predstavlja specialni zakon za to področje. ZPacP v prvem odstavku 41. člena določa pravico pacienta, da ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca neovirano vpogleda in napravi prepis zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora pacientu zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo.

Določba četrtega odstavka 41. člena ZPacP določa, da lahko izvajalec zdravstvene storitve pacientu za izvajanje njegove pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo zaračuna materialne stroške preslikave oziroma druge reprodukcije in posredovanja v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. ZPacP torej napotuje na uporabo Pravilnika o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/2007) in ne na Pravilnik o zdravniški tarifi (Uradni list RS, št. 54/1995, 55/1996, 57/1998, 78/1999, 39/2000, 8/2001, 43/2002, 24/2005, 13/2008), ki je predpis s področja zdravstvenega varstva.

Pravilnik o zdravniški tarifi v 1. členu jasno pove, da ta tarifa določa način vrednotenja in obračunavanja zdravniških storitev in povračilo izdatkov za naročnika v zvezi z izvajanjem zdravniških storitev. Zdravniške tarife torej ni mogoče uporabiti za zaračunavanje drugih storitev, četudi jih nudi izvajalec zdravstvenih storitev. Zaračunavanje storitev v skladu s Pravilnikom o zdravniški tarifi pride v poštev na primer za zaračunavanje izdaje zdravniških mnenj in izvidov ter podobnih zdravstvenih storitev, ki jih opredeljuje ta Pravilnik. Pri fotokopiranju zdravstvene dokumentacije pa ne gre za izvajanje zdravstvene storitve, pač pa za izpolnjevanje zakonske dolžnosti izvajalca zdravstvene storitve kot upravljavca zbirke osebnih podatkov, da posamezniku omogoči seznanitev z osebnimi podatki, ki se nanj nanašajo in jih upravljavec obdeluje. Ko izvajalec zdravstvene storitve nastopa v vlogi upravljavca osebnih podatkov mora torej postopati v skladu z določbami ZVOP-1, ki je krovni zakon za področje varstva osebnih podatkov, in v skladu z določbami specialnih zakonov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov – v Vašem konkretnem primeru je to določba 41. člena ZPacP.

Iz navedene pravne podlage izhaja, da mora izvajalec zdravstvene storitve, če se odloči zaračunati materialne stroške preslikave (fotokopiranja) oziroma druge reprodukcije in posredovanja zdravstvene dokumentacije, pacientu zaračunati te stroške v skladu s Pravilnikom o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Najvišja dopustna višina materialnih stroškov za posredovanje ene strani formata A4 je tako 0,10 eura. 

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka