Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.01.2010
Naslov: Posredovanje podatkov iz prekrškovne evidence
Številka: 0712-23/2010/2
Vsebina: Občutljivi OP
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 5. 1. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste od stanovanjskega sklada prejeli prošnjo za posredovanje osebnih podatkov točno določene osebe, in sicer podatke o njegovih kršitvah javnega reda in miru v stanovanjskem bloku. Pri tem vam je organ kot pravno podlago za pridobitev podatkov navedel 103. člen Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, s spremembami, v nadaljevanju SZ). Menite, da bi na podlagi določil navedenega zakona organ moral utemeljevati pravila sožitja, določena v hišnem redu, v skladu s postopkom po ZUP in zaradi tega kot občinski organ še nima pravice do osebnih podatkov o morebitnih kršitvah javnega reda in miru dotične osebe. Prosite za naše mnenje.

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor.

Pooblaščenec poudarja, da 103. člen SZ nikakor ne more predstavljati ustrezne pravne podlage za pridobitev podatkov iz policijskih evidenc, kot jih v konkretnem primeru zahteva stanovanjski sklad. Na podlagi navedenega Pooblaščenec meni, da zahtevanih podatkov v skladu z določbami ZVOP-1 stanovanjskemu skladu ne smete posredovati.

V skladu z 38. členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spada tudi policija) so opredeljene v 9. členu ZVOP-1. Le-ta v 1. odstavku določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Kot ste nam dodatno pojasnili v telefonskem pogovoru dne 12. 1. 2009, želi stanovanjski sklad pridobiti podatke iz policijskih evidenc, in sicer podatek o tem, kolikokrat je določena oseba, stanujoča na določenem naslovu, tam kršila javni red in mir.

Področni zakon v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 je v konkretnem primeru Zakon o policiji (Ur. l. RS, št. 66/09-UPB7, v nadaljevanju ZPol). 59. člen ZPol določa, da policija upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. Iz 2. točke 1. odstavka izhaja, da v zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija med drugimi evidencami vodi in vzdržuje tudi evidenco kršiteljev in prekrškov.

64. člen ZPol nadalje določa, da je dostop do podatkov iz policijskih evidenc policistom in pristojnim osebam drugih državnih organov dovoljen le v primeru preiskovanja suma storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, določenih z zakonom.

Na podlagi 59. člena ZPol je bil, kot ugotavlja Pooblaščenec, izdan Pravilnik o načinu vodenja policijskih evidenc (Ur. l. RS, št. 121/04, s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik), ki ureja tudi način vodenja policijskih evidenc, določenih v ZPol, katerih upravljavka je policija. Vodenje evidenc obsega tudi vzdrževanje evidenc, hranjenje podatkov evidenc in virov, iz katerih so bili podatki vneseni v evidence ter posredovanje podatkov iz evidenc.

Posredovanje osebnih podatkov iz policijskih evidenc je natančneje urejeno v 14. členu omenjenega Pravilnika.  Lastnik ali uporabnik lahko osebne podatke, katerih upravljavec je policija, posreduje posameznikom ali drugim uporabnikom izven policije, če je tako določeno z zakonom in ti izkažejo zakonit interes. Podatki se posredujejo drugim posameznikom, ki so do posredovanja upravičeni na osnovi zakona in izkazanega pravnega interesa in pravnim osebam, skladno z zakonom.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da se podatki iz policijskih evidenc lahko posredujejo drugim uporabnikom podatkov izven policije, vendar zgolj v primeru, če ima tretja oseba za takšno obdelavo podatkov jasno podlago v zakonu.

Navajate, da se stanovanjski sklad sklicuje na 5. točko 103. člena SZ, ki v okviru določb o odpovedi najemne pogodbe, določa krivdne odpovedne razloge. V skladu s 5. točko 103. člena lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja, določenega s hišnim redom ali z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja.

Pooblaščenec poudarja, da 103. člen SZ nikakor ne more predstavljati pravne podlage za pridobitev podatkov iz policijskih evidenc, kot jih v konkretnem primeru zahteva stanovanjski sklad. Pooblaščenec se v celoti strinja z vašim mnenjem ter meni, da mora stanovanjski sklad kršitev pravil hišnega reda oziroma druga motilna dejanja najemnika ugotavljati na drugačen način, nikakor pa iz policijske evidence na podlagi 103. člena ne more pridobiti podatka o tem, kdaj in kolikokrat je določen stanovalec kršil javni red in mir.

Prav tako Pooblaščencu ni znana določba drugega zakona, na podlagi katere bi stanovanjski sklad za namene, ki izhajajo iz 103. člena SZ (odpoved najemne pogodbe) lahko pridobival osebne podatke posameznika, ki se nanašajo na obravnavo njegovih kršitev reda in miru s strani policije.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka