Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 11.01.2010
Naslov: Posredovanje dokumentacije komisiji za preprečevanje korupcije
Številka: 0712-20/2010/2
Vsebina: Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

dne 5. 1. 2010 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da so Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem prejele dopis, v katerem Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) od univerz zahteva posredovanje podatkov o:
-    skupnem številu zaprosil za podaljšanje absolventskega statusa v letu 2009,
-    številu študentov, ki je za podaljšanje statusa zaprosilo iz zdravstvenih razlogov,
-    najpogostejših zdravstvenih razlogih iz zahtev za podaljšanje statusa,
-    tem, ali so posamezne fakultete upoštevale vsa zdravniška potrdila, če jih niso, katerih niso in zakaj,
-    zdravnikih, ki so izdali večje število zdravniških potrdil, in razlogih za njihovo izdajo.

Zanima vas naše mnenje glede ne/dopustnosti zbiranja osebnih podatkov zdravnikov in njihovega posredovanja komisiji. Enako velja za (zdravstvene) razloge za izdajo zdravniškega potrdila, če bi se jih kasneje dalo povezati s konkretno osebo.

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor.

Pooblaščenec meni, da so Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem Komisiji dolžne posredovati dokumentacijo, ki jo le-ta zahteva, vključno s podatki o zdravnikih, ki so izdali večje število zdravniških potrdil, s katerimi so študenti uveljavljali pravico do podaljšanja absolventskega statusa in razlogih za njihovo izdajo.

Pooblaščenec pojasnjuje, da podatki o zdravnikih z veljavno licenco (ime in priimek, specializacija, podatek o načinu opravljanja zdravniške službe (zasebni zdravnik s koncesijo oziroma brez nje ter zdravnik, ki opravlja delo v javnem zdravstvenem zavodu) niso varovani osebni podatki. Podatki o zdravnikih in razlogih za izdajo zdravniških potrdil za uveljavljanje pravice do podaljšanja absolventskega statusa po mnenju Pooblaščenca ne omogočajo prepoznave posameznika, ki mu je bilo posamezno potrdilo izdano. Vsebina zaprosila kaže na to, da ga je Komisija podala upoštevaje načelo sorazmernosti, saj je zahtevala le podatke, za katere je ocenila, da jih za vodenje postopka potrebuje.

11. člen ZPKor po mnenju Pooblaščenca Komisijo sicer pooblašča tudi k pridobitvi varovanih osebnih podatkov, kadar jih ta potrebuje pri svojem delu. Varovane osebne podatke je Komisija dolžna varovati po ZVOP-1 in po 44. členu ZPKor.

Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Ta v 1. odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. 2. odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je nadalje določena v 1. odstavku 9. člena ZVOP-1. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je z zakonom določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na 1. odstavek citiranega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področni zakon v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 2/2004, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPKor), ki določa ukrepe za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije na področjih identifikacije in odpravljanja vzrokov za korupcijo, oblikovanja načrtov integritete v javnem in zasebnem sektorju in preverjanja njihovega delovanja ter postavlja temeljna pravila na področjih nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo za nosilce javnih funkcij, omejitev glede sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev ter omejitev poslovanja naročnikov po predpisih o javnih naročilih s poslovnimi subjekti, v katerih je udeležen funkcionar ali njegov družinski član.

11. člen ZPKor v 1. odstavku tako določa, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil Komisiji na njeno zahtevo predložiti vse podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog Komisije, in ji omogočiti vpogled v ustrezno dokumentacijo, če z zakonom ni drugače določeno.

2. odstavek navedenega člena pa nadalje določa, da se je zaposleni v organih iz prejšnjega odstavka dolžan na zahtevo Komisije udeležiti seje Komisije in na njej dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja Komisije v zvezi s podatki in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka. Za zavrnitev udeležbe na seji oziroma odklonitev odgovora se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.

Dokumentacija, ki jo od vas zahteva Komisija, vsebuje tako podatke o zdravnikih in zdravstvenih razlogih, ki so bili podlaga za izdajo zdravniškega potrdila.
O razliki med t.i. varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je Pooblaščenec že izdal več neobveznih mnenj. Glede javnosti osebnih podatkov zdravnikov (seveda gre zgolj za podatke, ki so povezani z opravljanjem zdravniške funkcije) je Pooblaščenec izdelal mnenje št. 0712-673/2008/2 z dne 9. 9. 2008. Omenjeno mnenje je dostopno na naši spletni strani na naslednji povezavi: www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih.

V skladu z navedenim mnenjem in dejstvom, da gre v konkretnem primeru za osebna imena zdravnikov, ki po mnenju Pooblaščenca spadajo med t.i. nevarovane osebne podatke, v konkretnem primeru nikakor ne more biti sporno, da Komisija lahko v sklopu zahtevane dokumentacije pridobi tudi podatke o zdravnikih.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da so Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem Komisiji dolžne posredovati dokumentacijo, ki jo zahteva, tako da so v tej dokumentaciji zajeti podatki o zdravnikih ter podatki o zdravstvenih razlogih, ki so bili podlaga za izdajo zdravniškega potrdila. Ti podatki ne omogočajo prepoznave posameznika, ki mu je bilo posamezno potrdilo izdano.

Posredovanje podatkov o zdravnikih ter podatkov (zgolj) o zdravstvenem stanju, ki je podlaga za izdajo zdravniških potrdil, po mnenju Pooblaščenca zadosti tudi načelu sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, in je ustrezno ter primerno glede na namene, za katere se podatki zbirajo in nadalje obdelujejo. Dokumentacija, ki takih podatkov ne bi vsebovala, bi bila, po mnenju Pooblaščenca, brez pravega pomena za Komisijo, saj le-ta želi, kot je to razvidno iz vašega dopisa, preverjati prav dejstvo, kateri zdravniki so izdali nesorazmerno veliko zdravniških potrdil, ki so bili, kot predvideva Pooblaščenec, med drugim tudi podlaga za podaljšanje študentskega statusa, kar pa ima seveda tudi vpliv na uveljavljanje različnih pravic, ki iz študentskega statusa izhajajo, in imajo posledično vpliv tudi na državni proračun.

11. člen ZPKor po mnenju Pooblaščenca Komisijo sicer pooblašča tudi k pridobitvi varovanih osebnih podatkov, kadar jih ta potrebuje pri svojem delu. Varovane osebne podatke je Komisija dolžna varovati po ZVOP-1 in po 44. členu ZPKor. V konkretnem primeru zaprošeni podatki Komisiji v tej fazi postopka, kot je videti iz zaprosila, zadoščajo.

Glede na to, da se v dopisu sklicujete tudi na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 51/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), Pooblaščenec opozarja, da bi določena dokumentacija iz zahteve Komisije lahko predstavljala tudi informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ. Ali zahtevana dokumentacija resnično ustreza definiciji informacije javnega značaja, pa mora v skladu z ZDIJZ presoditi vsaka posamezna univerza kot prvostopenjski organ v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, saj se Pooblaščenec, kot pritožbeni organ po ZDIJZ, ne sme spuščati v odločanje prvostopenjskih organov.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka