Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 11.11.2009
Naslov: Objava na e-portalu, posredovanje OP iz evidenc
Številka: 0712-492/2009/2
Vsebina: Upravni postopki, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 27. 10. 2009, v kateri nas prosite za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov tretjim osebam. Pri svojem delu se srečujete s situacijami, v katerih pride do dileme, ali osebne podatke posredovati ali ne. Posredovali ste nam nekaj vprašanj in prosite za odgovore.


Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.



1.  Upravna enota (UE) lahko posreduje podatke o lastništvu vozil iz evidence registriranih vozil le sodišču na njegovo zahtevo, ne sme pa jih posredovati posamezniku, ki jih domnevno zahteva za pripravo obrambe v postopku. Posameznik lahko sodišču predlaga dokaze, ki naj se izvedejo, vendar o tem, kateri dokazi se bodo izvedli, odloča sodišče.

2.  UE je kot državni organ odvetniku dolžna posredovati zahtevane osebne podatke v zakonsko določenem roku, brezplačno, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, in brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, če gre za podatke, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in če ne gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

2.a Solastnik ima pravno podlago, da od UE zahteva podatke o imenu in priimku, datumu rojstva ter vrsti prebivališča za vse posameznike, ki imajo prijavljeno (stalno ali začasno) prebivališče na naslovu nepremičnine, katere solastnik je.

2.b UE je zgolj uporabnik CRP in ni pooblaščena za posredovanje podatkov iz CRP tretjim UE je upravljavec registra stalnega prebivalstva, kot je opredeljen v ZPPreb, in lahko v zakonsko določenih primerih posreduje podatke iz tega registra upravičenim uporabnikom.

3. OVK potrebuje davčno število članov VO za izplačevanje nadomestil. Glede na to pa, da ZDavP-2 izrecno določa, da se posamezniku, ki ne sporoči svoje davčne številke izplačevalcu, plačilo ne izvede, Pooblaščenec meni, da OVK nima pravne podlage, da zahteva davčne številke od Davčne uprave RS. Za namen izplačila honorarja jih pridobi od članov VO.

4.  Vročanje preko enotnega državnega portala e- uprava, ki je izvedeno v skladu z določili ZUP, z vidika zakonitosti obdelave OP ni sporno, vendar obstoječa ureditev po mnenju IP prekomerno posega v zasebnost posameznikov in ni nujna za dosego namena- nastop fikcije vročitve, zato je IP predlagal spremembo.


O b r a z l o ž i t e v:

Bistvenega pomena pri odločanju o tem, ali lahko UE posreduje osebne podatke, je vprašanje – ali ima prosilec, pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, kar pa je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v 8., 9. in 10. členu ZVOP-1. Splošno pravilo je, da upravljavec lahko obdeluje osebne podatke, če ima za to podlago v zakonu. To velja tako za upravljavce iz javnega kot za upravljavce iz zasebnega sektorja. Pri tem lahko upravljavci iz zasebnega sektorja obdelujejo osebne podatke tudi, če imajo za to privolitev posameznika, upravljavci javnega sektorja pa osebne podatke lahko obdelujejo na podlagi privolitve le, če tako določa zakon. Posebna pravila pa veljajo v primeru obdelave občutljivih osebnih podatkov,  za katere 13. člen ZVOP-1 taksativno našteva primere, kdaj se lahko obdelujejo.

Glede na navedeno, je torej treba pri vsaki zahtevi, ki jo prejmete, presojati, ali je posredovanje osebnih podatkov dovoljeno ali ne. V nadaljevanju pa vam Pooblaščenec odgovarja na vaša, konkretno zastavljena vprašanja.

1. Ali upravna enota lahko posreduje podatke iz evidence registriranih vozil fizični osebi, ki v vlogi navede, da želi podatke o lastništvu vozil konkretno določene osebe v nekem časovnem obdobju? Vlogi predloži tudi obtožni predlog zoper njo. Podatke potrebuje zaradi priprave svoje obrambe kot dokaz v svojo korist. Ali upravni organ lahko šteje, da je pravni interes izkazan in ali lahko podatke o registriranih vozilih posreduje?

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani upravne enote (UE) v smislu 8., 9. in 10. člena ZVOP-1 predstavlja Zakon o varnosti cestnega prometa,  ki v 4. odstavku 236. člena ZVCP-1 določa, da se osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu z ZVCP-1, vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje ZVCP-1, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti. Glede na določbe 1., 2. in 3. odstavka 236. člena ZVCP-1, pa imajo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), policija, UE in ministrstvo za promet, v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj. Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke navedenim organom in organizacijam.

Iz navedenih določb ZVCP-1 torej ne izhaja, da bi imele pravno podlago za pridobitev podatkov o lastništvu vozil tudi tretje osebe – posamezniki, saj jih zakon ne navaja kot upravičene uporabnike. Ker pa gre v konkretnem primeru za vprašanje upravičenosti pridobivanja osebnih podatkov za namene dokazovanja pred sodiščem, je treba upoštevati tudi določbe Zakona o kazenskem postopku,  če gre za dokazovanje v kazenskem postopku, oz. Zakona o pravdnem postopku,  če gre za dokazovanje v pravdnem postopku.

ZKP v 16. členu sicer določa, da ima obdolženec pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist, vendar pa je ob upoštevanju določb 2. odstavka 329. člena ZKP, po katerem dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, sodišče tisto, ki bo presodilo, katera dejstva se bodo dokazovala in posledično tudi kateri dokazi se bodo za ta namen izvedli. Ob upoštevanju 1. odstavka 143. člena ZKP pa mora upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru UE Domžale) sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. Sodišče obdeluje podatke iz prvega odstavka tega člena za namene izvajanja določb tega zakona.
Glede na določbe ZPP, o tem kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (213(2) člen ZPP). Načeloma mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb (226(1) člen ZPP). Če pa je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more doseči, da se listina izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti (226(2) člen ZPP). Enako velja za druge dokaze (222. člen ZPP). V skladu z 10. členom ZPP so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke.

Glede na navedeno, torej upravna enota lahko posreduje podatke o lastništvu vozil iz evidence registriranih vozil le sodišču na njegovo zahtevo, ne sme pa jih posredovati posamezniku, ki jih domnevno zahteva kot dokaz  za postopek. Posameznik lahko sodišču predlaga dokaze, ki naj se izvedejo, vendar o tem, kateri dokazi se bodo izvedli, odloča sodišče. Navedeno velja v kazenskih postopkih po ZKP, v postopkih pred pravdnimi, nepravdnimi in delovnimi in socialnimi sodišči pa po ZPP. Če bo sodišče ocenilo, da bi dokaz prispeval k ugotavljanju odločilnih dejstev, ga bo zahtevalo od upravljavca.

Pri tem pa je treba upoštevati izjemo, kadar določene podatke zahteva odvetnik stranke v postopku pred sodiščem. V zvezi s tem vam predlagamo, da si preberete mnenje Pooblaščenca št. 0712-183/2009/2 z dne 19. 4. 2009.  


2. Kako ravnati v primeru, ko solastnik nepremičnine po pooblaščenem odvetniku poda vlogo za izdajo potrdila o osebah, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na naslovu nepremičnine, ki je v solasti? Zoper te osebe želi eden od solastnikov podati tožbo na izpraznitev, pa ne ve, kdo so te osebe, ki so bile prijavljene na naslov v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča  (podano je bilo namreč soglasje drugega solastnika).

Kot izhaja iz zgoraj navedenega mnenja, so državni organi (kamor sodijo tudi upravne enote), organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil odvetniku dolžni posredovati zahtevane osebne podatke v zakonsko določenem roku, brezplačno, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, in brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, pod dvema pogojema:
-    če gre za podatke, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in
-    če ne gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

To pomeni, da mora odvetnik za pridobitev podatkov poleg navedbe pravne podlage, ki ga pooblašča za pridobivanje osebnih podatkov, izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) ter v svoji vlogi navesti namen, za katerega podatke potrebuje – skladno s prvim odstavkom 10. člena Zakona o odvetništvu  .

Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je treba vsako, tudi zakonsko, pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 tolmačiti glede na konkreten primer in v skladu z načelom sorazmernosti (3. člen ZVOP-1), ki ga mora seveda spoštovati tudi vsak odvetnik. To pomeni, da slednji lahko obdeluje le tiste osebne podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, pri čemer ga to načelo zavezuje ves čas obstoja pooblastilnega razmerja v posamični zadevi.

2.a Ali solastništvo nepremičnine že izkazuje pravni interes v postopkih izdajanja potrdil o naslovu stalnega prebivališča oseb, zoper katere bo šele po pridobitvi teh podatkov vložena tožba?

Če solastnik sam poda zahtevo po podatkih o posameznikih, ki prebivajo na določenem naslovu, torej ne preko odvetnika, je treba upoštevati določbe 20. a člena ZPPreb, po katerem lahko pristojni organ (v konkretnem primeru UE Domžale) ali MNZ lastniku stavbe na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, datumu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu. Solastnik ima v takšnem primeru enak status kot lastnik, saj gre le za obliko lastništva na nepremičnini. Pravica lastnika do podatkov iz registra stalnega prebivalstva je bila uvedena z novelo decembra 2007. Posameznik, ki dokaže lastništvo stavbe na določenem (podatek o lastništvu pa si lahko pristojni organ pridobi tudi po uradni dolžnosti, če je nepremičnina zemljiškoknjižno urejena), na prošnjo pridobi osebne podatke  posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu. Iz obrazložitve ob uveljavitvi 20. a člena  je razvidno, da pred njo ob prijavi prebivališča posamezniku ni bilo potrebno predložiti dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, zato se je lahko zgodilo, da lastnik stavbe (zlasti novi lastnik) sploh ni vedel, kdo je imel prijavljeno prebivališče na njegovi nepremičnini, dokler na ta naslov niso začela prihajati pisanja različnih upravnih ali sodnih organov. Tako lastnik stavbe ni mogel vložiti niti pobude za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po 8. členu ZPPreb. Do identične situacije je prišlo tudi v primeru, ki ga opisujete, kjer gre za solastništvo stavbe in eden od solastnikov ne ve, kdo je prijavljen na naslovu, ker naj bi soglasje ob prijavi podal le drugi lastnik. Zaradi navedenega in upoštevaje dejstvo, da je zasebna lastnina ustavno zagotovljena pravica, Pooblaščenec meni, da je solastnik ne glede na nerodno dikcijo 20. a člena ZPPreb, ki dopušča posredovanje osebnih podatkov, če so potrebni za izpolnjevanje določene obveznosti v skladu z zakonom, upravičen do podatkov o osebah, ki so prijavljene na naslovu nepremičnine, ki je v solasti, in sicer do podatkov o imenu in priimku, datumu rojstva ter vrsti prebivališča.

2.b Podatke iz Centralnega registra prebivalstva vodi MNZ. Ali upravna enota sploh lahko posreduje te podatke, ali je v tem primeru treba vlogo odstopiti na MNZ?

Upravna enota skladno z določbami 18(1) člena ZPPreb vodi register stalnega prebivalstva. Ta register je treba ločevati od Centralnega registra prebivalstva (CRP), ki ga ureja Zakon o centralnem registru prebivalstva.  Glede na 12. člen ZCRP upravljavec CRP lahko posreduje podatke iz CRP za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog. Upravna enota je zgolj uporabnik CRP in ne sme  posredovati podatkov iz CRP tretjim osebam, ima pa to možnost oz. podlago upravljavec CRP, torej MNZ. V zvezi s tem pa 2. odstavek 23. člena ZCRP določa, da »uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, lahko iz CRP pridobijo naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča.«

Upravna enota pa je upravljavec registra stalnega prebivalstva, kot je opredeljen v ZPPreb. Zgoraj navedeni 20. a člena ZPPreb se torej nanaša na podatke iz registra stalnega prebivalstva in ne na podatke iz CRP. UE Domžale torej podatkov iz CRP ne sme posredovati tretjim osebam (niti odvetnikom!), saj ni upravljavec, ampak uporabnik te zbirke.


3. Okrajna volilna komisija za izplačilo članom volilnih odborov, ki jih tudi imenuje, potrebuje njihove davčne številke. Ali je Okrajna volilna komisija upravičena do teh podatkov oziroma ali Davčna uprava lahko zavrne zahtevo za posredovanje davčnih številk?

Področni zakon v smislu določb 8. in 9. člena ZVOP-1 je v konkretnem primeru Zakon o volitvah v Državni zbor,  po katerem se okrajne volilne komisije (OVK) in volilni odbori (VO) ob upoštevanju določb 1. odstavka 22. člena in 1. odstavka 23. člena štejejo za volilne organe. Glede na določbe 1. odstavka 29. člena ZVDZ-1 pa so državni organi in organi lokalne samouprave dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu ter jim na njihovo zahtevo dati podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Administrativne in tehnične pogoje za delovanje OVK in volilnih komisij volilnih enot zagotavljajo upravne enote, na katerih je sedež teh komisij (29(2) člen ZVDZ-1).

Med drugim so naloge OVK po 39(1) členu ZVDZ-1 tudi, da imenuje VO, da vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami, in da opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja (41(2) člen ZVDZ-1). Člani volilnih organov (torej tudi VO) imajo glede na določbe 26(3) člena ZVDZ-1 zaradi dela v volilnem organu pravico do ustreznega nadomestila, katerega višino določi državna volilna komisija.

Naknadno je Pooblaščenec od Državne volilne komisije (DVK) pridobil podatek, da OVK nadomestila članom VO izplačujejo v imenu DVK in da davčne številke potrebujejo tudi zaradi plačila prispevkov za poškodbo pri delu v skladu z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.  Kot namreč izhaja iz določb 6. točke 18. člena ZZVZZ, so za poškodbe pri delu zavarovane tudi osebe, ki opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov, javne in druge družbene funkcije ali državljansko dolžnost, kamor sodijo tudi člani VO. V skladu s 45. členom se sredstva za obvezno zavarovanje (kamor sodi glede na določbe 2. točke 13(1) člena ZZVZZ tudi zavarovanje za poškodbe pri delu) zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovanci, delodajalci in drugi z ZZVZZ določeni zavezanci. Prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu plačujejo glede na določbe 2. točke 49. člena organizatorji del oziroma akcij za zavarovance iz 18. člena ZZVZZ. V primeru članov VO se kot organizator njihovega dela šteje DVK, ki plačilo prispevkov za člane VO izvaja preko OVK. OVK je torej zavezana za člane VO vplačevati ustrezne prispevke za zavarovanje po navedenih določbah ZZVZZ. Navedene prispevke pa mora glede na določbe 2. alineje 3. odstavka 3. člena Zakona o davčnem postopku  OVK izplačevati organom, pristojnim za pobiranje davka, torej (ob upoštevanju določb 1. točke 1. odstavka 3. člena Zakona o davčni službi  v povezavi s 1. odstavkom 2. člena ZDS-1) Davčni upravi Republike Slovenije (DURS).

Podatke, ki jih mora pri tem OVK sporočiti DURS, natančneje določa Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja,  po katerem se prijave podatkov za obvezna socialna zavarovanja in sporočilo o sklenitvi delovnega razmerja pošiljajo na točno določenih obrazcih, ki so priloga Pravilnika. V skladu z Navodili za izpolnjevanje obrazcev, ki so glede na 3(1) člen Pravilnika priloga in sestavni del Pravilnika, in Navodili za prijavo podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (M-1, M-2, M-3, M-3A, M-DČ),  se za prijavo v zdravstveno zavarovanje uporablja obrazec M-1. Navedeni obrazec je glede na določbe 3(1) člena Pravilnika prav tako njegova priloga in sestavni del in ne vsebuje rubrike, v katero bi bilo treba vpisati davčno številko posameznika. Niti v obrazcu M-1 niti med navedenimi rubrikami pa ni davčne številke. Posledično torej Pooblaščenec meni, da OVK ne potrebuje davčne številke posameznega člana VO za namene plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ne glede na navedeno, pa Pooblaščenec ugotavlja, da OVK potrebuje davčno število članov VO za izplačevanje denarnih nadomestil. Skladno z določbami 1. in 4. odstavka 12. člena ter 1. odstavka 58. člena ZDavP je namreč OVK kot izplačevalec dohodka članom VO plačnik davka in torej zavezanec za davek. V skladu z določbami 34. člena mora zavezanec za davek davčno številko navesti na davčni napovedi, obračunu davka, drugih dokumentih in vlogah, naslovljenih na davčni organ, ter na drugih dokumentih, če je tako določeno s tem zakonom ali drugim zakonom. Glede na določbe 107. člena Zakona o dohodnini  se dohodnine sicer ne plačuje od prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana VO na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena ZDoh. Vendar pa gre v tem primeru za t.i. oprostitev od plačila davka in ne za plačilo, ki se ne šteje kot dohodek po ZDoh,  zato s strani zavezanca za davek še vedno obstaja obveznost prijave plačila nadomestila posameznemu članu VO v skladu z določbami 10., 31(3) in 39(1) člena ZDavP. Glede na navedeno, ima torej OVK pravno podlago, da obdeluje podatek o davčni številki posameznega člana VO, kateremu želi izplačati nadomestilo. Pri tem pa 35(2) člen ZDavP določa, da mora fizična oseba predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati. Posledično torej OVK lahko zahtevajo davčne številke posameznih članov VO le neposredno od njih in v kolikor jim jo ti ne posredujejo, nadomestila članom VO ne smejo izplačati. Pooblaščenec meni, da navedena določba izrecno prelaga odločitev za posredovanje davčne številke na posameznika – v kolikor je namreč posameznik ne posreduje, pač ne bo prejel plačila. OVK torej ni upravičena zahtevati davčne številke od DURS, temveč od posameznega člana VO. Po določbi 25(3) člena ZDavP sicer lahko davčni organ razkrije podatke o posameznem davčnem zavezancu osebam javnega prava v zvezi s postopkom pobiranja prispevkov, vendar je to le možnost, ki jo DURS lahko izkoristi v posameznem primeru, če je to nujno potrebno. Glede na to pa, da ZDavP izrecno določa, da se posamezniku, ki ne sporoči svoje davčne številke izplačevalcu, plačilo ne izvede, Pooblaščenec meni, da OVK nima pravne podlage, da zahteva davčne številke od DURS.


4. V primeru, ko kljub poizvedovanju vročevalca upravni organ ne more izvedeti, kam se je stranka odselila, organ odredi, da se vse vročitve v postopku za stranko opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (2. odstavek 96. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ). Na teh dokumentih so osebni podatki stranke, (ne)upravičenost do kakšne pravice…, skratka zelo občutljivi podatki. Kako spoštovati določbe ZUP, da ne bo hkrati prišlo do kršitve ZVOP-1?   

Področni zakon v smislu določb 8. in 9. člena ZVOP-1 je v konkretnem primeru ZUP, ki v 96(1) členu nalaga stranki (oz. njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu), da v primeru, ko med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, sedež oziroma naslov, ki ga je navedla v vlogi ali pooblastilu, o tem takoj obvesti organ, ki vodi postopek. Če vročevalec ugotovi, da se je stranka (oz. njen zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec) odselila iz naslova, kjer naj se opravi vročitev, oziroma je na naslovu neznana, mora o tem obvestiti organ in mu sporočiti naslov, če ga izve na podlagi opravljenega poizvedovanja, ali kako drugače (96(2) člen ZUP). V kolikor tega ne stori, organ pa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovi, da je naslov za vročanje, prijavljen na podlagi ZPPreb, oz. sedež enak naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve, odredi naj se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava (96(3) člen ZUP). Vročitev po 96(5) členu ZUP velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bil dokument objavljen na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprava. Na navedenem portalu pa se objavljajo tudi določeni drugi dokumenti iz posameznih upravnih postopkov (npr. po 51(1) členu ZUP, 94(1) členu ZUP ipd.).Vročanje preko enotnega državnega portala e- uprava, ki je izvedeno v skladu z določili ZUP, z vidika zakonitosti obdelave OP ni sporno, vendar obstoječa ureditev po mnenju IP prekomerno posega v zasebnost posameznikov in ni nujna za dosego namena- nastop fikcije vročitve, zato je IP že predlagal spremembo ZUP.


S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka