Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 10.11.2009
Naslov: ZK dovolilo, predložitev dokazov sodišču
Številka: 0712-2/2009/1169
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje



Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 17. 10. 2009 prejel vaše vprašanje po elektronski pošti. Sprašujete nas, kako je mogoče, da je vaša bivša izvenzakonska partnerka uporabila notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo v postopku delitve premoženja in zanima vas, če se lahko takšen dokument z vašimi osebnimi podatki sploh upošteva kot dokument na sodišču brez vaše privolitve. Sprašujete tudi, kdo je odgovoren za nastalo situacijo in kakšne so vaše pravice v zvezi s celotno zadevo.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.


Kljub temu, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overitvijo podpisov sestavljeno za namene zemljiškoknjižnega postopka, je dopustno takšno listino predložiti kot dokaz v sodnem postopku. Tudi v primeru, če prvotna obdelava osebnih podatkov ne bi bila zakonita (in bi šlo za prekršek po ZVOP-1), bi lahko pravdno sodišče v utemeljenih primerih in po opravljenem skrbnem tehtanju pravic strank v pravdnem postopku, takšen dokaz sprejelo.


O b r a z l o ž i t e v:


1. Dopustnost posredovanja (fotokopije) zemljiškoknjižnega dovolila stranki s strani notarja

Iz vaših navedb izhaja, da je dokaz (zemljiškoknjižno dovolilo) sodišču predložila vaša bivša partnerka in ne notar. Pooblaščenec glede na navedeno sklepa, da postavljate pod vprašaj dopustnost posredovanja (fotokopije) zemljiškoknjižnega dovolila vaši bivši partnerki s strani notarja in posledično dopustnost njenega nadaljnjega posredovanja dokumenta sodišču. Zanima vas namreč, kako lahko vaši osebni podatki, kakor tudi celotno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podpisano izključno zaradi ureditve zemljiške knjige, služijo čisto drugemu namenu, za katerega so bili podpisani.

Notar lahko izroči stranki postopka overitve fotokopijo overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, soglasje druge stranke pa se za to dejanje (posredovanje vsem udeleženim strankam) implicitno predpostavlja. 25. člen Zakona o notariatu  določa obveznost notarja, da varuje kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Glede na stanje, ki ste ga podali v svojem dopisu, Pooblaščenec meni, da notar s posredovanjem (fotokopije) overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je vseboval osebne podatke vseh vpletenih strank, ni kršil zakonsko zapovedane tajnosti, saj je bila vaša bivša partnerka stranka v postopku overitve.


2. Dopustnost posredovanja dokumenta sodišču

V zvezi z vprašanjem, ali se lahko sodišču v pravdnem postopku predloži listine, ki vsebujejo osebne podatke, četudi so bili osebni podatki zbrani za drug namen, Pooblaščenec odgovarja, da je to možno in dopustno.
 
Za celovit odgovor na vaše vprašanje je potrebno najprej povedati, da sta v pravdnem postopku stranki enakopravni in da gre tu vedno za klasičen konflikt dveh ustavno varovanih človekovih pravic, in sicer prve in druge stranke. Vsaka stranka ima ustavno varovano pravico, da v postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, zato obstaja na drugi strani obveznost sodišča, da predlagane dokaze upošteva in izvede, razen če ne najde ustavno sprejemljivega razloga, da dokaz zavrne. Na drugi strani je pravica posameznika do varstva osebnih podatkov.

Pooblaščenec ugotavlja, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)  ne vsebuje posebnih pravil v zvezi z (ne)dopustnostjo dokazov v pravdnem postopku. ZPP v 7. členu najprej določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V 8. členu ZPP uzakonja načelo proste presoje dokazov, in sicer pravi, da sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva se štejejo za dokazana. Sodišče v svoji dokazni oceni v okviru načela proste presoje dokazov v sodbi navede, kako je katerega od dokazov presojalo in kakšno težo mu je dalo. Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.

Pravna teorija zagovarja stališče, da je potrebno ob koliziji dveh ustavno varovanih človekovih pravic pretehtati ti ustavni pravici med seboj. Če se tak dokaz ne bi izvedel, bi lahko prišlo do kršitve načela kontradiktornosti postopka, v kolikor pa bi tak dokaz sodišče izvedlo, bi lahko prišlo do kršitve človekovih pravic, na primer do kršitve ustavno varovane človekove pravice do varstva osebnih podatkov ali zasebnosti. V takšnih primerih je tudi po mnenju Pooblaščenca edina rešitev uporaba tako imenovanega testa sorazmernosti, in sicer tako, da se presoja ali ima omejitev pravice legitimen namen, ali je nujno potrebna ter primerna za zagotovitev pravice, ter ali zavarovanje ene pravice odtehta izgubo druge.

Vse zgoraj navedeno velja za pridobivanje kakršnih koli podatkov za namen dokazovanja v pravdnem postopku, torej tudi za obdelavo osebnih podatkov po določbah ZVOP-1. ZPP in tudi ostali postopkovni zakoni so namreč podlaga, ki jo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kar sodišča seveda so) daje 9. člen ZVOP-1. Prvi odstavek tega člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V četrtem odstavku je določeno, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Navedeni člen v povezavi s posameznimi postopkovnimi zakoni, po mnenju Pooblaščenca sodiščem daje nedvomno podlago za obdelavo osebnih podatkov.


3. Sklepno

Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec odgovarja, da kljub dejstvu, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overitvijo podpisov sestavljeno za namene zemljiškoknjižnega postopka, je dopustno takšno listino predložiti kot dokaz v sodnem postopku. Tudi v primeru, če prvotna obdelava osebnih podatkov ne bi bila zakonita (in bi šlo lahko za prekršek po ZVOP-1), bi lahko sodišče v utemeljenih primerih in po opravljenem skrbnem tehtanju pravic strank v pravdnem postopku, takšen dokaz sprejelo.


Prijazen pozdrav,

                                                             
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka