Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.06.2009
Naslov: Posredovanje zakonitih posnetkov telefonskih pogovorov policiji
Številka: 0712–266/2009/2
Vsebina: Policijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 27. 5. 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, v kakšnem primeru lahko organizacija policiji posreduje posnetke telefonskih pogovorov, ki so bili posneti na podlagi pristanka obeh udeleženih v pogovoru (npr. klici na informacije, centre za pomoč naročnikom...)? Ali bi morala policija glede na ustavne določbe o komunikacijski zasebnosti pridobiti odredbo sodišča ali pa te v tem primeru ne veljajo in zadoščajo splošna pooblastila po 148. čl. ZKP?

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pooblaščenec ugotavlja, da lahko policija, v kolikor so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, na podlagi 148. člena ZKP – UPB4 brez odredbe sodišča stori vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo predmeti, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku (torej lahko od imetnika zgolj pridobi nosilec, na katerem je pogovor posnet). Za seznanitev z vsebino zaseženih posnetkov telefonskih pogovorov (torej za poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika) pa mora policija vedno imeti odredbo sodišča.

O b r a z l o ž i t e v:

Za odgovor na vaše vprašanje je potrebno osvetliti predvsem določbe Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 32/2007 – uradno prečiščeno besedilo – s spremembami in dopolnitvami; ZKP – UPB4). ZKP – UPB4 v 148. členu ureja delo policije v predkazenskem postopku in določa, da mora policija, v kolikor so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V kolikor gre v vašem primeru za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, potem je policija v skladu z določbo 148. člena ZKP – UPB4 upravičena, da od organizacije (imetnika posnetkov) pridobi posnetke telefonskih pogovorov. Navedeno pomeni, da policija v predkazenskem postopku zbira predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, nikakor pa v 148. členu ZKP – UPB4 nima podlage za to, da bi posneti telefonski pogovor poslušala in s tem posegla v komunikacijsko zasebnost posameznika.

Ustava RS (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I s spremembami in dopolnitvami; Ustava) namreč v prvem odstavku 37. člena, s katerim zagotavlja tajnost pisem in drugih občil, varuje svobodo komuniciranja. Področje varstva komunikacijske zasebnosti se razširja na pisma in druga občila (npr. telefon, telefaks, računalnik) ter obsega posredovanje pisnih, zvočnih ali slikovnih sporočil oziroma drugih sporočil s subjektivno sporočilno vrednostjo. Na področje komunikacijske zasebnosti sodijo v prvi vrsti podatki, ki se nanašajo na vsebino sporočila. Zato pomeni poslušanje vsebine posnetega pogovora poseg v pravico iz prvega odstavka 37. člena Ustave. Pogoje za omejitev pravice do tajnosti pisem in drugih občil vsebuje drugi odstavek 37. člena Ustave. Poseg v svobodo komuniciranja je dopusten, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1) da je poseg določen v zakonu,
2) da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče,
3) da je določno omejen čas izvajanja posega,
4) da je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.

Po drugem odstavku 37. člena Ustave torej poseg v svobodo komuniciranja, ob izpolnjevanju ostalih treh pogojev, ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča. Stališče, da sme policija v predkazenskem postopku pridobiti podatke, ki sodijo v ustavno varovano komunikacijsko zasebnost, brez sodne odločbe, namreč nikakor ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 37. člena Ustave .

Pooblaščenec torej ugotavlja, da lahko policija, v kolikor so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, na podlagi 148. člena ZKP brez odredbe sodišča stori vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo predmeti, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku (torej lahko od imetnika zgolj pridobi nosilec, na katerem je pogovor posnet). Za seznanitev z vsebino zaseženih posnetkov telefonskih pogovorov (torej za poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika) pa mora policija vedno imeti odredbo sodišča.

V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka