Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 09.06.2009
Naslov: Seznanitev z dokumentacijo nastalo v okviru internega strokovnega nadzora
Številka: 0712-272/2009/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 3. 6. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da je bila v bolnišnici nekemu pacientu domnevno povzročena škoda. Še pred uveljavljanjem odškodninskega zahtevka pred sodiščem je predstojnik bolnišnice dal nalog enemu izmed zdravnikov, ki med sporno operacijo ni bil udeležen, da pacienta pregleda, pripravi strokovno poročilo in ga posreduje predstojniku. Strokovno poročilo naj bi nastalo v okviru internega strokovnega nadzora. V zvezi s tem nas sprašujete:
1.    ali ima pacient pravico do seznanitve s tem strokovnim poročilom in
2.    ali je mogoče tovrstne postopke izvajati tako, da iz strokovnih poročil ne bi bilo mogoče enostavno ugotoviti, na koga se nanašajo (anonimizirano)?


Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP), vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezno mnenje.

Pri tem pojasnjujemo, da se Pooblaščenec v konkretnem primeru ne more spuščati v meritorno odločanje o upravičenosti ali neupravičenosti do seznanitve z obravnavanimi dokumenti. O tem bi lahko dokončno odločal šele v primeru uvedenega pritožbenega postopka na podlagi 2. člena ZInfP, v katerem bi lahko ugotovil, ali so res izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravice posameznika.

1. Pacient se lahko seznani z dokumentacijo o pregledu, ki je nastala v okviru internega strokovnega nadzora pri izvajalcu zdravstvenih storitev, in sicer na podlagi 30. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki) in 18. člena Pravilnika o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva (pravica do seznanitve s končnim poročilom in drugo dokumentacijo), ne pa tudi na podlagi 41. člena Zakona o pacientovih pravicah (pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo).

2. Anonimiziran način vodenja dokumentacije iz prejšnje točke z namenom onemogočanja uveljavljanja pravic posameznika ni dopusten, poleg tega praktično ni smiseln in nenazadnje tudi ni mogoč.


O b r a z l o ž i t e v:

1. Ker je Pooblaščenec že obravnaval več primerov, s področja obdelave osebnih podatkov v zdravstvu, vam predlagamo, da se na spletni strani www.ip-rs.si, s pomočjo iskalnika po odločbah in mnenjih s področja varstva osebnih podatkov, seznanite:
    z mnenjem št. 0712-288/2007/2, ki obravnava seznanitev z dokumentacijo, nastalo v okviru internega strokovnega nadzora,
    z mnenjem št. 0712-212/2009/2, ki obravnava vprašanje, ali interni strokovni nadzor predstavlja zdravstveno oskrbo (in posledično odgovarja na vprašanje, ali lahko dokumentacijo iz internega strokovnega nadzora štejemo za zdravstveno dokumentacijo),
    z mnenjem št. 0712-258/2009/2, ki obravnava nekatere smernice za ugotavljanje, katera dokumentacija predstavlja zdravstveno dokumentacijo,
    z mnenji iz kategorije »vpogled v lastne OP«, ki obravnavajo pravico posameznika do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (»lastni« osebni podatki) in
    z mnenji iz kategorije »pacientove pravice«, ki obravnavajo tudi pravico pacienta do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj (»lastna« zdravstvena dokumentacija).

2. Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP) v 41. členu ureja pravico pacienta do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, kamor pa ni mogoče uvrstiti dokumentov nastalih v okviru internega strokovnega nadzora (npr. vabil, vprašalnikov, pozivov, zapisnikov, poročil in pisnih izjav).  

Kljub odsotnosti posebne ureditve v ZPacP, je v konkretnem primeru mogoča aplikacija 30. člena ZVOP-1, ki v prvem odstavku (2. točka) ureja pravico posameznika do seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Osnovni materialnopravni pogoji za uveljavitev pravice do seznanitve so:
    dokument vsebuje osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1 (1. in 2. točka),
    osebni podatki se vodijo v okviru zbirke osebnih podatkov v smislu 6. člena ZVOP-1 (5. točka) in
    osebni podatki se nanašajo na pacienta kot prosilca.

Glede na navedeno lahko sklenemo, da poročilo o fizičnem pregledu pacienta, ki ga za potrebe internega strokovnega nadzora v smislu 1. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 s spr. in dop; ZZDej) opravi t.i. nevtralni zdravnik, pri čemer se poročilo hrani pri predstojniku izvajalca zdravstvenih storitev, lahko predstavlja dokument, ki vsebuje osebne podatke pacienta in se vodi v okviru zbirke osebnih podatkov, zaradi česar je pacient načeloma upravičen do seznanitve z njegovo vsebino.  

3. V podporo prepričanju, da ima pacient pravico do seznanitve z dokumenti, ki nastanejo v okviru internega strokovnega nadzora, sta tudi določbi:

    šestega odstavka 18. člena Pravilnika o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva (Uradni list RS, št. 15/08; PISN), ki določa, da je končno poročilo, končna ocena strokovnega nadzora in druga dokumentacija, ki je nastala v postopku strokovnega nadzora, pacientu dostopna v okviru druge obravnave pred senatom in

    prvega odstavka 79. člena ZZDej, kjer je določeno, da mora biti o strokovnem nadzoru s svetovanjem, ki ga opravlja Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) najkasneje v 15 dneh po pregledu sestavljen ugotovitveni zapisnik s predlogi ukrepov in rokov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zapisnik se pošlje zdravstvenemu zavodu oziroma zasebnemu zdravstvenemu delavcu ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje; kadar gre za strokovni pregled izven programa (torej za izredni in plačljiv strokovni nadzor), pa tudi predlagatelju. Podobno določbo ima tudi 15. člen Pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem, ki ga je sprejela Skupščina ZZS (Uradni list RS, št. 35/00).

Glede na razveljavitev 77. člena ZZDej (z ZPacP – Uradni list RS, št. 15/08) se za interne strokovne nadzore, ki se ne opravljajo po nalogu Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, smiselno uporabljajo določbe PISN. To pomeni, da je treba tudi določbo šestega odstavka 18. člena PISN razumeti tako, da se v takem primeru pacient lahko seznani z dokumentacijo pri predstojniku izvajalca, saj seznanitev v okviru senatne obravnave po naravi stvari ni mogoča. Obravnavana določba PISN torej opredeljuje dostopnost dokumentacije pacientu, s to posebnostjo, da se z njo lahko seznani šele v okviru t.i. postopka za drugo obravnavo kršitve v senatni obravnavi. Ta posebnost je bila uvedena z namenom razbremenjevanja izvajalcev, velja pa zgolj v primeru, če je bil tak postopek pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic resnično uveden. To pomeni, da se pri internem strokovnem nadzoru, ki se izvede izven vzporednega postopka druge obravnave kršitve v senatni obravnavi, pacient s končnim poročilom in drugo dokumentacijo lahko seznani pri izvajalcu samem.

4. Popolna in nepovratna anonimizacija obravnavane dokumentacije (osebnih podatkov) z namenom onemogočanja uveljavljanja pravic posameznikov, bi pomenila nedopustno izogibanje prisilnim določbam predpisov (in fraudem legis agere). Poleg tega je potrebno pojasniti še dvoje:

    prava anonimizacija bi pomenila, da tudi predstojnik izvajalca in nobeden od zaposlenih ne bi vedel, na koga se dokumentacija nanaša – to pa bi bilo z vidika notranjega poslovanja in namena internega strokovnega nadzora nesmiselno, ker bi bili podatki povsem neuporabni;
 
    prave anonimizacije praktično niti ni mogoče doseči, saj bi najmanj dva od zaposlenih (npr. nevtralni zdravnik, ki je opravil pregled in predstojnik, ki je dal nalog) vedela, na koga se dokumentacija nanaša. To pomeni, da če bi se takšna dokumentacija vodila v »anonimizirani« obliki (npr. brez navedbe osebnega imena in raznih enoličnih identifikatorjev), bi se bilo mogoče posredno vseeno dokopati do podatka o tem, na katerega pacienta se nanaša.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka