Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 28.05.2009
Naslov: Uporaba GPS naprave za spremljanje ljud
Številka: 0712-243/2009/2
Vsebina: Moderne tehnologije
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

dne 15. 5. 2009 smo prejeli vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje o tem, ali je dovoljeno slediti posameznikom s pomočjo GPS naprave. Vaše podjetje je razvilo in prodaja program spremljanja in varovanja otrok, starejših in bolnih oseb, planincev in pohodnikov s pomočjo satelitske navigacije in pošiljanja lokacijskih podatkov na mobilne telefone ali na osebne računalnike. Predvidevate, da ponujene rešitve, čeprav posegajo v zasebnost, niso sporne pri uporabi v okviru družine, prijateljskega ali društvenega sodelovanja, ko lahko starši, skrbnik ali organizator izleta vsak trenutek preko lastnega telefonskega aparata najdejo lokacijo nosilca GPS naprave. Nosilec GPS naprave ima dodatno možnost, da lahko ob kakršnikoli zunanji nevarnosti ali hujšem bolezenskem znaku s pritiskom na alarmni gumb obvesti svojega skrbnika. Skrbnik dobi sporočilo o nevarnosti in lokacijo nosilca. Ocenili ste, da bi lahko razvite rešitve in opremo uporabljali tudi za varovanje starostnikov v domovih za starejše. Pri tem pa se postavljajo vprašanja varstva zasebnosti. Za lažje razumevanje in oceno zamisli, ste opisali enega od možnih načinov uporabe GPS naprave v domovih upokojencev. Na obstoječi računalnik v vhodni recepciji bi inštalirali dodatno programsko opremo za dostop do spletnih zemljevidov. Receptor na vhodu bi imel pripravljenih nekaj GPS naprav, ki bi jih dal osebi, ki bi želela spremljanje in varovanje s klicem v sili. GPS naprava, ki jo nosi starostnik, bo v določenih časovnih intervalih sporočala na računalnik v recepciji prostorski položaj starostnika, starostnik pa lahko s pritiskom na posebno tipko na GPS napravi sproži tudi klic v sili, ki ga sprejme receptor. Receptorju se hkrati na zemljevidu v računalniku prikaže lokacijski položaj starostnika.

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Obdelava osebnih podatkov v okviru zasebnega življenja posameznika je izven pristojnosti Pooblaščenca. Prav tako Pooblaščenec ni pristojen za obdelavo osebnih podatkov, ki niso del zbirke osebnih podatkov in ne vodijo do njene vzpostavitve.

Glede obdelave osebnih podatkov o gibanju posameznika oz. o njegovi lokaciji v določenem trenutku s strani domov za starejše občane pa Pooblaščenec meni, da zanjo v veljavni zakonodaji ni pravne podlage in bi bila v tem trenutku nedopustna.


O b r a z l o ž i t e v:

Pri tehnologiji GPS (Global Positioning System) gre za satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja in časa kjerkoli na Zemlji. Pri tem sama aplikacija ni problematična, temveč je lahko z vidika varstva osebnih podatkov sporen njen način uporabe.
Med izjeme pri uporabi ZVOP-1 po 1. odstavku 7. člena sodi med drugim obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno rabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe. Kolikor bi se torej podatki o lokaciji posameznika obdelovali izključno v tem krogu, takšna obdelava osebnih podatkov ne bi bila predmet urejanja in nadzora po ZVOP-1.
Poleg tega je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka 6. člena ZVOP-1. Kolikor bi se podatki o lokaciji posameznika v določenem trenutku shranjevali za namene kasnejših pregledov, analiz in podobno, bi šlo za zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1.

Pri uporabi GPS naprave s strani domov za starejše na način, kot ste ga opisali v konkretnem primeru, bi lahko nastale zbirke osebnih podatkov – torej zbirke, ki vsebujejo podatke o lokacijah oz. gibanju posameznikov. Pri obdelavi osebnih podatkov iz zbirk oziroma za zbirko pa je potrebno upoštevati določbe ZVOP-1.

V prvi vrsti mora imeti tisti, ki obdeluje takšne osebne podatke (torej upravljavec), pravno podlago za obdelavo. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov daje 8. čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Nadalje ZVOP-1 razlikuje med pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju. Dom za starejše, ki v skladu z določbami 50. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZSV) opravlja institucionalno varstvo starejših, glede na določbe 22. točke 6. člena ZVOP-1 sodi v javni sektor. Institucionalno varstvo je namreč po določbah 42. člena ZSV javna služba na področju socialnega varstva, ki se opravlja na podlagi podeljene koncesije države oziroma občine. Osebne podatke v javnem sektorju je v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZVOP-1, dopustno obdelovati samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo. Isti odstavek tega člena med drugim določa tudi, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Pravno podlago bi torej v konkretnem primeru lahko predstavljal ravno ZSV, ki vsebuje določbe o zbiranju in drugih načinih obdelave osebnih podatkov v X. poglavju.  Vendar pa ZSV ne določa, da bi se v javnem sektorju lahko zbirali podatki o lokaciji posameznikov v določenem trenutku. Prav tako tega ne določa Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 52/1992 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Pravilnik), ki natančneje opredeljuje pristojnosti in naloge domov za starejše v okviru institucionalnega varstva. Zato Pooblaščenec meni, da domovi za starejše občane v veljavni zakonodaji nimajo pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov o trenutnih lokacijah posameznih varovancev.

Pooblaščenec na koncu še dodaja, da bi morda lahko storitev varovanja starostnika s pomočjo GPS naprav v smislu, da ima ta možnost sprožiti alarm, kadar se mu kaj zgodi izven samega doma, in domu hkrati omogoča hitrejše ukrepanje zaradi neproblematične določitve lokacije, omogočila bolj varno življenje varovancem in bi bila v določenih primerih tudi v njihovo korist. Vendar pa je treba upoštevati, da gre pri obdelavi podatkov o lokaciji posameznika oz. nadzorovanju njegovega gibanja za hud poseg v zasebnost. Zato morajo biti takšni posegi vnaprej predvideni in pogoji zanje natančno opredeljeni z zakonom. Zakonodaja bi morala v takšnem primeru tudi predvideti ne samo, kdaj (v katerem primeru) je takšen poseg dovoljen, ampak tudi natančen postopek pridobitve privolitve posameznika v takšen poseg v njegovo zasebnost. Pri tem pa bi seveda moralo biti upoštevano tudi načelo sorazmernosti, ki ga opredeljuje 3. člen ZVOP-1 in v skladu s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Glede na navedeno načelo, bi torej moral upravljavec zbirati le tiste podatke, ki so potrebni za dosego namena uporabe GPS naprave. Pooblaščenec glede na vaš dopis sklepa, da je namen spremljanja v uporabi samega alarma, zato bi moral upravljavec dejansko podatke o lokaciji posameznega varovanca pridobiti le takrat, kadar bi ta pritisnil na gumb za alarm. Pooblaščenec namreč ne vidi razloga, zakaj bi receptor oz. dom za starejše tudi po morebitni spremembi zakonodaje pridobival podatke o samem gibanju posameznega varovanca, saj je z vidika varstva širše pravice do zasebnosti po mnenju Pooblaščenca edini legitimni namen uporabe GPS naprave za ugotavljanje lokacije posameznika s ciljem zagotavljanja hitre pomoči, kadar se le-ta znajde v težavah – torej, kadar to posameznik sam želi in to naznani s pritiskom na gumb za alarm.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka