Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 13.01.2006
Naslov: Obvestilo upravitelja večstanovanjske stavbe dolžniku na oglasni deski
Številka: 751-01-10/2005
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani!

 

Prejeli smo vaše vprašanje, z dne 10.02.2005.

 

Uvodoma vas obveščamo, da se je Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov konec leta 2005 priključil novemu državnemu organu - Informacijskemu pooblaščencu. V teh dneh intenzivno rešujemo zaostale primere. Obenem se vam iskreno opravičujemo za zamudo.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter 2. in 18. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:

 

- ali sme upravnik večstanovanjske stavbe izobesiti na oglasno desko stanovanjskega bloka podatke o lastniku stanovanja, ki mu je po neuspešnem dveletnem opozarjanju na pomanjkljivo ogrevanje stanovanja začel s pisno obrazložitvijo odtegovati od izstavljenega mesečnega računa. Kot še izhaja iz nadaljevanja vašega dopisa, upravnik meni, da ste neplačnik.

- kaj lahko naredite.

 

Ad. I

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) v 3. odst. 50. člena pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ. Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na notranjo nekonsistentnost tega člena ob upoštevanju definicije obdelave po ZVOP-1. Ta v 3. tč. 1. odst. 6. člena kot obdelavo določa vrsto aktivnosti, med katerimi so na primer tudi zbiranje, vpogled, spreminjanje in drugo. Vendar je Pooblaščenec za potrebe tega mnenja uporabil logično razlago zakona, in primerjal oba dela povedi – prvega, ki je v skladu z ZVOP-1 bistveno širši, in drugega, ki upravnika pooblašča le za aktivnosti v okviru zakona. Po mnenju Pooblaščenca SZ-1 v drugem delu povedi skrči pojem obdelave iz prvega dela povedi, saj SZ-1 ni področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki bi upravniku omogočil širše pristojnosti. Zato Pooblaščenec šteje, da upravnik dejansko lahko le zbira, vodi in posreduje pristojnim organom tiste podatke, za katere je izključno pooblaščen z SZ-1. Če mu SZ-1 tega pooblastila ne daje, lahko kot splošnejši akt uporabi ZVOP-1, če v njem podlaga za kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov sploh obstaja.

 

59. člen SZ-1 določa, da morajo etažni lastniki upravniku na podlagi izstavljenega mesečnega obračuna ali drugega ustreznega izračuna redno in v roku izpolniti vse obveznosti. Etažnega lastnika, ki zamuja s plačilom, mora upravnik pisno opomniti. SZ-1 torej opredeljuje le obličnost opomina, v skladu s prej obrazloženimi zakonskimi pooblastili upravnika pa tega izrecno ne pooblašča za takšen način objave, do katerega imajo dostop / vpogled tudi drugi stanovalci bloka ali celo mimoidoči. V tem delu razmerje ureja ZVOP-1, ki v 1. odst. 10. členu določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil. Glede na to, da SZ-1 upravnika izrecno ne pooblašča za javno izobešanje imen in priimkov dolžnikov, pa tudi ne za objavo drugih varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da zakonska podlaga za javno objavo dolžnikov ne obstaja, posameznik pa po znanih podatkih v objavo tudi ni privolil.

 

Sklepno mnenje:

Upravnik večstanovanjske hiše brez pisne privolitve vsakega posameznika ne sme javno objavljati (kar se nanaša tudi na oglasno desko v stavbi) imen in priimkov neplačnikov in dolžnikov kakršnihkoli obveznosti, saj nima zakonske podlage ne v ZVOP-1 in ne v SZ-1.

Kadar pa gre pogosto za različne skupnosti lastnikov, ki mnoge stroške plačujejo preko upravnika, ali pa imajo skupna odjemna mesta, navedeno pomeni tudi, da plačniki krijejo obveznosti tudi za neplačnike. Zato bi bilo izjemoma dopustno, da upravnik dostavi seznam neplačnikov vsakemu lastniku v določeni skupnosti npr. v ovojnici osebno ali v njegov poštni nabiralnik, nikakor pa ne z obešanjem na splošno dostopno oglasno desko.

 

Ad. II

Če menite, da so kršene vaše pravice iz Zakona o varstvu osebnih podatkov, lahko s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije zahtevate sodno varstvo, pri čemer pa je pomembno, da svoje pravice najprej uveljavite neposredno pri upravljavcu osebnih podatkov (npr. pravico do izbrisa).

Če vam je bila z nezakonito obdelavo osebnih podatkov povzročena škoda, lahko od povzročitelja po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, zahtevate tudi odškodnino.

 

Vljudno vas vabimo tudi, da obiščete našo prenovljeno spletno stran www.ip-rs.si, kjer boste našli vrsto odgovorov tudi na vaša morebitna dodatna vprašanja.

 

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.

pooblaščenka