Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 27.05.2009
Naslov: Razkrivanje osebnih podatkov umrlih pacientov, v dokumentaciji tudi podatki tretjih
Številka: 0712-258/2009/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 21. 5. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da se je na vašo bolnišnico obrnil sin pokojnega pacienta, s prošnjo za pridobitev podatkov:
-    o terminu hospitalizacije pokojnega očeta,
-    o osebah, ki so pokojnika spremljale ob prihodu v bolnišnico,
-    o osebah, ki jih je pokojnik navedel ob sprejemu v bolnišnico in so bile upravičene do posredovanja informacij o njegovem zdravstvenem stanju,
-    o opažanjih glede oseb, ki so pokojnega očeta obiskovale in
-    o osebah, ki so komunicirale z lečečim zdravnikom.

Zanima vas, ali je poleg podatka o terminu hospitalizacije pokojnega očeta, sinu dopustno posredovati še preostale podatke, saj ne gre za posredovanje zdravstvene dokumentacije ter ne gre zgolj za osebne podatke pokojnega očeta (pač pa tudi za osebne podatke drugih oseb).


Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezno mnenje glede osebnih podatkov iz 2. do 4. alineje, saj razkritje osebnih podatkov iz 1. alineje očitno ni sporno.

1.  Če zahtevani osebni podatki predstavljajo (oziroma jih je mogoče šteti za) del pacientove zdravstvene dokumentacije, je treba zahtevo prosilca presojati po določbah 42. člena Zakona o pacientovih pravicah, ki ne dopušča možnosti omejitve razkritja osebnih podatkov oziroma zapisov, ki se nanašajo na tretje osebe.

2. Če zahtevani osebni podatki ne predstavljajo dela (oziroma jih ni mogoče šteti za del) pacientove zdravstvene dokumentacije, je treba zahtevo prosilca presojati po določbah 23. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki prav tako ne dopušča možnosti omejitve razkritja osebnih podatkov oziroma zapisov, ki se nanašajo na tretje osebe.

3. V obeh primerih je izjemoma dopustna omejitev razkritja osebnih podatkov tretjih oseb, če bi razkritje osebnih podatkov pomenilo prekomeren poseg v katero od ustavno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin teh oseb.


O b r a z l o ž i t e v:

1. Pravne podlage

Relevantna predpisa za razkrivanje zdravstvene dokumentacije oziroma osebnih podatkov sta v konkretnem primeru:

-    Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP), ki v 42. členu med drugim določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. ZPacP je pri tem postavil še nekaj omejitev, za katere pa v konkretnem primeru domnevamo, da ne obstajajo;

-    Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki v 23. členu med drugim določa, da upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

2. Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo (ZPacP)

Če se podatki iz 2. do 5. alineje, tj. podatki, ki predstavljajo osebne podatke pacienta in hkrati osebne podatke drugih oseb, nahajajo v zdravstveni dokumentaciji umrlega pacienta, so osebe iz 42. člena ZPacP (torej tudi sin) upravičene do seznanitve. Poleg izkaza sorodstvene povezave ter identitete prosilca, je v konkretnem primeru ključen materialno pravni pogoj, da se zahtevani osebni podatki nahajajo v zbirki gradiva, ki jo je mogoče šteti za zdravstveno dokumentacijo pacienta. ZPacP in drugi predpisi s področja zdravstva ne ponujajo definicije zdravstvene dokumentacije, prav tako ne določajo natančno (razen nekaj izjem), katere osebne podatke oziroma dokumente je potrebno ali dopustno voditi v okviru pacientove zdravstvene dokumentacije (npr. zdravstvenega kartona).

Pri presojanju, ali kakšen osebni podatek oziroma dokument predstavlja zdravstveno dokumentacijo v smislu 42. člena ZPacP, je treba primarno upoštevati kriterij določenosti v predpisu (npr. podatki, ki jih Zakon o zbirkah  podatkov s področja zdravstvenega varstva našteva v prilogi pod št. IVZ 1, nedvomno štejejo za del zdravstvene dokumentacije pacienta, po drugi strani pa se dokumentacija, ki je nastala v postopku t.i. prve obravnave domnevne kršitve pacientovih pravic, glede na določbe ZPacP, hrani ločeno od pacientove zdravstvene dokumentacije). Pri presoji je v nadaljevanju treba upoštevati kriterij splošnega prepričanja o primerni oziroma potrebni vsebini zdravstvene dokumentacije. Kot pacientovo zdravstveno dokumentacijo tako štejemo zbirko tistih dokumentov, ki se nanašajo na določenega pacienta, in ki se po splošnem prepričanju štejejo za del zdravstvene dokumentacije. Splošno prepričanje o primerni oziroma potrebni vsebini zdravstvene dokumentacije se ne naslanja nujno zgolj na stališča medicinske in drugih znanosti s področja zdravstva, pač pa je odvisno tudi od tega, ali je glede na vsebino, obliko in obseg dokumenta, zvezo z zdravstveno oskrbo, primerljive prakse ter smiselno navezovanje na zavezujoče predpise ter interne akte razumno pričakovati, da se nahaja v npr. zdravstvenem kartonu. Šele kot pomožni kriterij lahko nastopa kriterij lokacije, ki je odvisen od vprašanja, ali se osebni podatek oziroma dokument dejansko (fizično) nahaja v zdravstveni dokumentaciji, ki ji priznavamo to lastnost, in na katero je usmerjena zahteva prosilca. Da to ne more biti primarni kriterij, izhaja iz dejstva, da na primer kot del zdravstvene dokumentacije v vsakem primeru štejemo izpolnjene psihološke teste, čeprav nek izvajalec zdravstvenih storitev te fizično hrani v posebni, od siceršnjega zdravstvenega kartona ločeni zbirki.

Zaradi nepoznavanja dejanskega stanja v konkretni zadevi, se Pooblaščenec ne more določno opredeliti do vprašanja, ali so zahtevani osebni podatki del zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta ali ne. To vprašanje bi Pooblaščenec lahko presojal šele v primeru, če bi bil uveden pritožbeni postopek po petem odstavku 42. člena ZPacP.

Pooblaščenec še pojasnjuje, da ZPacP ne določa nikakršnih kvalitativnih ali kvantitativnih omejitev glede obsega in vrste podatkov oziroma dokumentov, s katerimi se lahko seznanijo upravičeni prosilci. To pomeni, da se v konkretnem primeru sin lahko seznani z vsemi zapisi, ki jih vsebuje zdravstvena dokumentacija, ki je predmet zahteve (npr. heteroanamnestični podatki). Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo obsega pravico do seznanitve z osebnimi podatki pacienta in pravico do seznanitve z osebnimi podatki drugih oseb, ki se po volji pacienta ali neodvisno od njegove volje nahajajo na posameznih dokumentih (npr. osebni podatki zdravstvenih delavcev in pacientovih svojcev ali drugih bližnjih oseb). Ne glede na navedeno dopuščamo, da je v posebej upravičenih primerih izjemoma mogoče delno zavrniti zahtevo prosilca, če bi razkritje določenih zapisov lahko pomenilo nesorazmeren poseg v katero od ustavno zavarovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katere nosilci so tretje osebe, ki se pojavljajo v zdravstveni dokumentaciji. Zaradi nepoznavanja dejanskega stanja v konkretni zadevi, se Pooblaščenec do tega vprašanja ne more določno opredeliti. Ker je Pooblaščenec že obravnaval primer tovrstne omejitve, si lahko na spletni strani www.ip-rs.si, s pomočjo iskalnika po odločbah in mnenjih s področja varstva osebnih podatkov, seznanite z mnenjem št. 0712-220/2009/2.

3. Seznanitev z osebnimi podatki (ZVOP-1)

Če ne gre za zdravstveno dokumentacijo in se torej zahtevani osebni podatki nahajajo v drugih zbirkah osebnih podatkov, je treba zahtevo prosilca presojati po 23. členu ZVOP-1. V omenjenem členu so materialnopravni pogoji za seznanitev strožji, saj prosilcu ni treba zgolj navesti namena seznanitve (tako kot to velja po 42. členu ZPacP), pač pa je dolžan izkazati pravni interes.  

Podobno kot velja za ZPacP, tudi ZVOP-1 ne določa nikakršnih kvalitativnih ali kvantitativnih omejitev glede obsega in vrste osebnih podatkov, s katerimi se lahko seznanijo upravičeni prosilci. To pomeni, da na uresničevanje pravice prosilca nima vpliva dejstvo, da določeni podatki hkrati nastopajo kot osebni podatki pacienta in kot osebni podatki tretjih oseb. Če bi izvajalec zdravstvenih storitev »sporne« zapise anonimiziral (tako, da bi izločil identifikacijske podatke tretjih oseb), s tem ne bi v celoti izpolnil pravice, ki jo imajo osebe po 23. členu ZVOP-1. Povedano drugače, za osebne podatke, ki imajo takšno dvojno naravo, torej ne velja poseben režim obravnave, saj bi bila v nasprotnem primeru pravica upravičenih oseb (v tem primeru svojcev) okrnjena. Če je podana podlaga za razkritje osebnega podatka pacienta, je treba šteti, da je hkrati podana tudi podlaga za razkritje osebnega podatka tretje osebe. Drugačno obravnavanje tovrstnih osebnih podatkov bi bilo dopustno le tedaj, če bi tako izrecno določal oziroma dopustil zakon.

Ne glede na navedeno dopuščamo, da je v posebej upravičenih primerih izjemoma mogoče delno zavrniti zahtevo prosilca, če bi razkritje določenih zapisov lahko pomenilo nesorazmeren poseg v katero od ustavno zavarovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katere nosilci so tretje osebe, ki se pojavljajo v zapisih. Zaradi nepoznavanja dejanskega stanja v konkretni zadevi, se Pooblaščenec do tega vprašanja ne more določno opredeliti. To vprašanje bi Pooblaščenec lahko presojal šele v primeru, če bi bil uveden postopek inšpekcijskega nadzora v skladu z ZVOP-1.

4. Druge možne podlage

Pooblaščenec dopušča možnost, da utegne v konkretnem primeru (zlasti pri podatkih iz 4. alineje) iti za podatke (informacije), ki niso del zbirke osebnih podatkov, in glede katerih se določbe ZVOP-1 ne uporabljajo – to bi veljalo, če bi npr. informacije o opažanjih glede tretjih oseb izvirale zgolj iz spomina (védenja) zdravstvenih delavcev, ki so s temi osebami prihajali v stik. V takem primeru bi bila eventualno mogoča le uporaba 45. člena ZPacP (brez osmega odstavka tega člena, ki se nanaša na zdravstveno dokumentacijo), ki ureja varovanje in razkrivanje poklicne skrivnosti za čas, ko je pacient še živ. Slednja okoliščina pa v konkretnem primeru ni izpolnjena.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka