Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.05.2009
Naslov: Seznanitev z otrokovo zdravstveno dokumentacijo s strani staršev
Številka: 0712-220/2009/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 6. 5. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste kot zdravstveni dom, po elektronski pošti prejeli zahtevo očeta za vpogled v zdravstveno dokumentacijo njegove 12 letne hčere, ki je že nekaj let v obravnavi pri kliničnem psihologu v vašem zavodu. Oče se pri zahtevi sklicuje na Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/09; ZPacP). V obravnavo pri kliničnem psihologu sta bili vseskozi vključeni le mati in hčerka, oče se v obravnavo nikoli ni vključil. Hkrati z obravnavo je tekel postopek na sodišču, kjer je bil oče osumljen spolne zlorabe te hčerke. Postopek na sodišču še ni zaključen. Oče je vložil tudi prijavo na CSD, v kateri navaja sum zlorabe in opuščanja skrbi za hčerko s strani njene mame. Hči stikov z očetom že nekaj let nima in jih tudi ne želi imeti. Očeta ste bili pripravljeni seznaniti z zdravstvenim stanjem otroka, povabili ste ga na razgovor k terapevtki, ki otroka obravnava, vendar ni želel priti in želi le vpogled v vso zdravstveno dokumentacijo, s katero razpolaga terapevt.

Zanima vas, ali ste glede na ZPacP, Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) in Konvencijo o otrokovih pravicah dolžni omogočiti očetu vpogled v dokumentacijo terapevta, kljub temu, da smatrate, da bi to lahko bilo v otrokovo škodo.

Hkrati vas zanima, ali ste dolžni smatrati zahtevo očeta, ki je bila posredovana po elektronski pošti in kasneje tudi zahtevo njegovega odvetnika, ki jo je posredoval prav tako nepodpisano po elektronski pošti kot uradno zahtevo in torej upoštevati roke za posredovanje odgovora.


Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena ZVOP-1 ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezno mnenje:

1. V konkretnem primeru je zdravstveni dom očetu dolžan omogočiti seznanitev z zdravstveno dokumentacijo hčere, razen če:
-  je bila očetu odvzeta roditeljska pravica,
-     oče ne uspe izkazati sorodstvenega razmerja ali razmerja posvojitve,
-     oče ne uspe izkazati svoje identitete,
-     je otrok podal veljavno prepoved razkrivanja tiste zdravstvene dokumentacije, ki je nastala v zvezi z zdravstveno oskrbo, v katero je samostojno (veljavno) privolil ali
-     zdravstveni dom s sklicevanjem na Konvencijo o otrokovih pravicah utemeljeno izkaže resno nevarnost, da bo zaradi seznanitve s posameznimi deli zdravstvene dokumentacije s strani očeta, otrok izpostavljen kakršnim koli oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, tudi spolne zlorabe s strani staršev ali druge osebe, ki skrbi zanj.

2. Zahteva za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP se lahko poda ustno, ustno na zapisnik, pisno v obliki fizičnega dopisa ali s sredstvi elektronskih komunikacij. V vsakem primeru pa ima zdravstveni dom pravico od prosilca zahtevati, da izkaže svojo identiteto (npr. predložitev osebne izkaznice, elektronsko sporočilo z varnim elektronskim podpisom) oziroma pravico, da sam preveri identiteto (npr. primerjava osebnega imena in naslova prebivališča v lastnih evidencah z osebnim imenom in naslovom prebivališča, ki ga je prosilec navedel v pisni vlogi).


O b r a z l o ž i t e v:

1. Ker je pooblaščenec že obravnaval podoben primer, kot je vaš, vam predlagamo, da se na spletni strani www.ip-rs.si seznanite z mnenjem št. 0712-83/2006/2, ki opisuje problematiko seznanitve z otrokovimi osebnimi podatki, ki se nahajajo v upravnem spisu.

2. Uvodoma pojasnjujemo, da pravico do seznanitve (vpogled, prepis, pridobitev fotokopij ali drugih reprodukcij) z zdravstveno dokumentacijo svojih otrok, starši uveljavljajo na dveh podlagah:
-    kot lastno ali originarno (tj. od otrokove pravice oddvojeno) pravico, ki izvira iz roditeljske pravice (gl. drugo in tretjo alinejo drugega odstavka ter peti odstavek 45. člena ZPacP v povezavi z osmim odstavkom istega člena) in
-    kot derivativno pravico, ki izvira iz naslova zakonitega zastopanja – v tem primeru starši namesto otroka, ki ni sposoben odločanja o sebi, uresničujejo otrokovo pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo iz 41. člena ZPacP (gl. tudi splošna pravila družinskega prava o zakonitem zastopanju in deveti odstavek 35. člena ZPacP).

3. Pogoji za uveljavitev pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo so v obeh primerih podobni. Ti pogoji, ki jih je mogoče izluščiti iz 2., 35., 41., 44. in 45. člena ZPacP ter splošnih pravil varstva osebnih podatkov, uzakonjenih v ZVOP-1, so:
-    obstoj sorodstvenega razmerja ali razmerja posvojitve (mati/oče – hči/sin),
-    obstoj roditeljske pravice (pred ali izjemoma tudi po polnoletnosti otroka),
-    sposobnost odločanja o sebi (ta se domneva in je prosilec ni dolžan posebej izkazati!),
-    izkaz, da je tisti od staršev, ki je zahtevo podal, res upravičena oseba, tj. oseba, ki je izkazala obstoj pogojev iz prejšnjih alinej (ugotavljanje identitete),
-    otrok razkrivanja zdravstvene dokumentacije ni prepovedal ali je prepoved neveljavna,
-    obstoj zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na otroka,
-    dejstvo, da gre za zdravstveno dokumentacijo osebe, ki jo štejemo za otroka v smislu 2. člena ZPacP, tj. oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.

Ali in na kakšen način se ugotavlja identiteta prosilca, odloča izvajalec zdravstvenih storitev.

3. ZPacP v okviru urejanja pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo v 41. členu staršem ne postavlja nobenih kvalitativnih ali kvantitativnih omejitev. Omejitev tudi ne določajo 35. člen (način uveljavljanja pravic otrok), 44. člen (varstvo osebnih podatkov) ali 45. člen (varovanje poklicne skrivnosti) ZPacP, razen omejitve, ki je obravnavana v 4. točki te obrazložitve. Poleg tega vsi omenjeni členi dajejo enake pravice enemu in drugemu od staršev.

Tudi izjema od pravice do obveščenosti (t.i. terapevtski privilegij) iz 22. člena ZPacP (v povezavi z osmim odstavkom 41. člena) ne pride v poštev, ker:
-    je izjemo mogoče aplicirati, če je podana neposredna zveza med obveščanjem pacienta in povzročitvijo resne zdravstvene škode oziroma povedano drugače, obveščaje in nastanek resne zdravstvene škode morata biti v neposredni vzročni zvezi v smislu, da bi se pacientu (otroku) zaradi prejema informacij poslabšalo zdravstveno stanje;
-    je terapevtski privilegij po novem relativiziran, saj je zdravnik v primeru izrecne zahteve pacienta (ali zakonitega zastopnika) po popolni obveščenosti, to zahtevo dolžan spoštovati.

4. Ne glede na navedbe v prejšnji točki velja, da ima pacient z dopolnjenim 15. letom starosti pravico prepovedati posredovanje ali razkrivanje zdravstvene dokumentacije, in da lahko enako pravico uveljavlja tudi pacient pred dopolnjenim 15. letom starosti, če gre za zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v zvezi z zdravstveno oskrbo, v katero je pacient samostojno in veljavno privolil (četrti odstavek v povezavi z osmim odstavkom 45. člena ZPacP). Pooblaščenec zaradi nepoznavanja dejanskega stanja v konkretni zadevi, ne more oceniti, ali lahko hči veljavno poda prepoved v zvezi z dosedanjo obravnavo pri terapevtu.

Seveda se lahko tudi pravica do prepovedi posredovanja ali razkrivanja zdravstvene dokumentacije uresničuje preko zakonitih zastopnikov (staršev), če niso izpolnjeni pogoji za samostojno uveljavljanje iz prejšnjega odstavka. Vendar Pooblaščenec meni, da lahko starši to pravico uveljavljajo samo skupaj (razen seveda, če drugega od staršev ni ali je neznan, ali pa mu je bila odvzeta roditeljska pravica…), kar pomeni, da v konkretnem primeru mati ne more samostojno podati prepovedi, ki bi učinkovala nasproti očetu. Določbe prvega do osmega odstavka 35. člena ZPacP (v povezavi z devetim odstavkom istega člena), ki govorijo o načinu uveljavljanja pravic otrok, kadar ti niso spodobni odločanja o sebi, in pravila družinskega prava (gl. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), ki urejajo izvrševanje roditeljske pravice, namreč ne omogočajo interpretacije, da lahko prepoved poda le tisti od staršev pri katerem otrok živi oziroma zanj dejansko skrbi.

5. Tudi starši pri izvrševanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka niso neomejeni. Relativnost obravnavane pravice, ki jo je mogoče utemeljiti z dejstvom, da v določenih življenjskih primerih (torej izjemoma!) nekatere otrokove pravice prevladajo nad pravico staršev, izhaja iz:
-    prvega odstavka 16. člena Konvencije o otrokovih pravicah (UL SFRJ – MP, št. 15-65/1990; KOP), ki določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, op. Pooblaščenca), družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled;
-    prvega odstavka 19. člena KOP, ki določa, da bodo države pogodbenice z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj;
-    a. točke 37. člena KOP, ki določa, da bodo države pogodbenice zagotovile, da noben otrok ne bo izpostavljen mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da je ob neposrednem sklicevanju na določbe KOP izjemoma mogoče staršem (ali enemu od staršev) zavrniti seznanitev z zdravstveno dokumentacijo otroka, če izvajalec zdravstvenih storitev utemeljeno izkaže resno nevarnost, da bi bil zaradi seznanitve, otrok izpostavljen kakršnim koli oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, tudi spolne zlorabe s strani staršev ali druge osebe, ki skrbi zanj. Pri ugotavljanju razlogov, ki utemeljujejo takšno zavrnitev, se je glede na splošna pravila KOP in splošna pravila družinskega prava, potrebno predhodno posvetovati z otrokom oziroma ga vprašati za mnenje. V zvezi s sodnim postopkom, ki ga omenjate, opozarjamo še na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS.

Na koncu še dodajamo, da s sklicevanjem na KOP, staršem ni mogoče onemogočiti dostopa do celotne zdravstvene dokumentacije, pač pa le do tistega dela oziroma do tistih zapisov, glede katerih je nedvomno izkazana resna nevarnost.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka