Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 06.05.2009
Naslov: Pristojnosti zastopnika pacientovih pravic
Številka: 0712-216/2009/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 4. 5. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da je zastopnik pacientovih pravic na bolnišnico naslovil poizvedbo z zaprosilom za poročilo o zdravljenju pacienta na podlagi določil 49. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP). Zastopnik pacientovih pravic lahko v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 49. člena ZPacP za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcu zdravstvenih storitev. Sprašujete nas, ali mora zastopnik za to predložiti pooblastilo pacienta.

Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezno mnenje:

Zastopnik pacientovih pravic za uresničevanje pristojnosti iz 4. alineje prvega odstavka 49. člena Zakona o pacientovih pravicah (poizvedovanje v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev) potrebuje pooblastilo pacienta.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Iz četrte alineje prvega odstavka 49. člena ZPacP izhaja, da zastopnik pacientovih pravic pri uresničevanju pravic po tem zakonu pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa med drugim tudi tako, da za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev.

ZPacP pri določanju pristojnosti zastopnikov pacientovih pravic običajno uporablja besedne zveze »v okviru pacientovega pooblastila« ali »na podlagi pooblastila pacienta«. Vendar to ne pomeni, da se določene naloge, pri katerih pooblastilo ni izrecno omenjeno, lahko opravljajo brez pooblastila. Odgovor na vprašanje je odvisen zlasti od:
-    narave konkretne naloge, tj. od odgovora na vprašanje, ali gre za nalogo, ki bi jo sicer lahko opravljal tudi pacient sam, ali pa gre za posebno nalogo, ki jo zastopniku daje ZPacP in

-    umeščenosti (konteksta) ter konkretne formulacije posamezne določbe ZPacP.

2. Da je izvrševanje pristojnosti (naloge) iz četrte alineje prvega odstavka 49. člena ZPacP pogojeno z obstojem pooblastilnega razmerja, izhaja:
-    iz dikcije »za pacienta«, ki nedvomno nakazuje na zastopanje po pooblastilu, torej na dejstvo, da se poizvedbe opravljajo v imenu oziroma namesto pacienta. Govorimo torej o t.i. neposrednem zastopanju katerega podlaga je pooblastilo kot enostranski pravni posel;

-    iz dejstva, da gre za »pristojnost« (pravico), ki jo ima tudi pacient sam, in sicer v okviru pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo (41. člen ZPacP), pravice do pridobitve informacij o zdravstvenem stanju (45. člen ZPacP) ter pravice do prejema odgovora iz 15. člena Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu (Uradni list RS, št. 98/08). Pristojnost zastopnika za opravljanje poizvedb po obravnavani določbi načeloma ali vsaj v večjem delu ni posebna ali celo izključna pristojnost zastopnika. Naravo posebne pristojnosti imata namreč tisti iz petega (pojasnila in informacije o domnevnih kršitvah) in šestega odstavka (dostop do podatkov) 49. člena ZPacP, ki pa imata po vsebini podobne učinke kot pristojnost iz 4. alineje prvega odstavka 49. člena ZPacP;

-    iz uvodnega stavka prvega odstavka 49. člena ZPacP, ki nakazuje na tri vrste nalog – svetovanje, pomoč in zastopanje. V okvir svetovanja je mogoče uvrstiti naloge iz 1. in 2. alineje, v okvir pomoči spadajo naloge iz 3., 5. in 6. alineje, v okvir zastopanja pa je mogoče uvrstiti naloge iz 4. in 7. ter pogojno 5. alineje obravnavane določbe.

3. Čeprav je ZPacP večino nalog zastopnika pacientovih pravic vezal na pooblastilo pacienta, opozarjamo:
-    da lahko določene naloge opravlja tudi izven (brez) pooblastila pacienta. V konkretnem primeru bi zastopnik eventualno lahko pridobil zahtevana pojasnila tudi na podlagi petega ali šestega odstavka 49. člena ZPacP;

-    da se z zdravstveno dokumentacijo lahko seznani na podlagi pacientove posebne privolitve. V primeru, da je »poročilo o zdravljenju pacienta« v konkretnem primeru mišljeno kot že obstoječ dokument, ki se nahaja v zdravstveni dokumentaciji pacienta, se mora zastopnik izkazati s privolitvijo pacienta, ki lahko nastopa kot posebna privolitvena (šesti odstavek 49. člena ZPacP) ali kot pooblastilna izjava (52. člen ZPacP). Določbe šestega odstavka 49. in 52. člena ZPacP imajo torej tudi glede izkazovanja pravnega razmerja med zastopnikom in pacientom, podoben učinek kot obravnavana četrta alineja prvega odstavka 49. člena ZPacP.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka