Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 05.05.2009
Naslov: Posredovanje zdravstvene dokumentacije drugemu izvajalcu za potrebe internega strokovnega nadzora
Številka: 0712-212/2009/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 7. 4. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da je bila vaša pacientka obravnavana v dežurni službi javnega zavoda. Ker je bil v javnem zavodu uveden interni strokovni nadzor, so vas kot koncesionarja zaprosili za zdravstveno dokumentacijo pacientke. Zanima vas, ali je takšno posredovanje zdravstvene dokumentacije dopustno.

Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezno mnenje:

Izvajalec zdravstvenih storitev lahko posreduje osebne podatke iz zdravstvene dokumentacije drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev za namen izvedbe internega strokovnega nadzora, če pacient, na katerega se zdravstvena dokumentacija nanaša, v to izrecno privoli.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov

Ustava RS v drugem odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon.

Podobno določajo tudi 8., 9., 10. in 13. člen ZVOP-1, iz katerih izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za področje javnega sektorja (sem spadajo javni zdravstveni zavodi, ne pa tudi zdravniki koncesionarji) se z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Po določbah zgoraj omenjenega 10. člena ZVOP-1 se v zasebnem sektorju osebni podatki lahko obdelujejo tudi v primeru, če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Podobno je določeno v 9. členu ZVOP-1 (ta ureja pravne podlage v javnem sektorju), s to razliko, da mora biti možnost obdelave na podlagi privolitve posebej določena v zakonu. Privolitev, ki bi jo za pridobivanje osebnih podatkov podal pacient izvajalcu zdravstvenih storitev v javnem sektorju (npr. JZZ) ni veljavna, če te možnosti izrecno ne predvideva kakšen zakon. Velja tudi, da privolitev za posredovanje (razkrivanje) osebnih podatkov upravljavcu v javnem sektorju (npr. JZZ), ki jo posameznik poda v zasebnem sektorju (npr. pri koncesionarju) nima pravnih učinkov, saj mora poseben (področen) zakon za upravljavca v javnem sektorju dopustiti pridobivanje, hrambo in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov na podlagi privolitve. Privolitev torej nima univerzalnega značaja. Navedeno stališče izhaja iz načela ločenosti pravnih podlag, ki izvira ravno iz razlikovanja med javnim in zasebnim sektorjem, ki ga je vpeljal ZVOP-1 (prim. 9. in 10. člen).

2. Neobstoj zakonske podlage v konkretnem primeru

Pooblaščencu ni znan zakon (ali pogojno podzakonski državni predpis), ki bi izrecno dopuščal izmenjavo zdravstvene dokumentacije med izvajalci zdravstvenih storitev za potrebe izvajanja internih strokovnih nadzorov. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 s spr. in dop.; ZZDej), ki v 76. členu, med oblikami nadzora, predvideva tudi interni strokovni nadzor, namreč ne ureja vprašanj s področja varstva osebnih podatkov. Tudi Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva (Uradni list RS, št. 77/09) v 9. členu, ki govori o načinu izvedbe strokovnega nadzora, ne predvideva izmenjave zdravstvene dokumentacije med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev.

Podobno velja tudi za interne (notranje) pravilnike o internem strokovnem nadzoru, ki naj bi jih po stari ureditvi imeli vsi izvajalci zdravstvenih storitev. Teh namreč (tudi če bi vsebovali jasno določbo o izmenjavi zdravstvene dokumentacije) ni mogoče šteti za ustrezno pravno podlago v smislu Ustave RS ali določb 8., 9. ,10. in 13. člena ZVOP-1.

V konkretnem primeru tudi ne pride v poštev specialna zakonska ureditev, ki je določena v četrtem odstavku 51. člena ZZDej, 54. členu Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99 s spr. in dop.) in šestem odstavku 44. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP), saj se ta nanaša na izmenjavo osebnih podatkov oziroma zdravstvene dokumentacije znotraj oziroma zaradi zdravstvene oskrbe, kamor pa internega strokovnega nadzora ni mogoče uvrstiti.

3. Privolitev kot pravna podlaga, ki jo dopušča Zakon o pacientovih pravicah

Ne glede na navedbe v prejšnji točki je ZPacP v četrtem odstavku 44. člena predvidel možnost obdelave pacientovih zdravstvenih in drugih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe tudi na podlagi pacientove privolitve. Ta določba velja tako za izvajalce v zasebnem, kot tudi za izvajalce v javnem sektorju (prim. 1. točka te obrazložitve).

Privolitev se lahko poda pri izvajalcu, ki naj bi osebne podatke oziroma zdravstveno dokumentacijo posredoval (koncesionar) ali pri izvajalcu, ki naj bi osebne podatke oziroma zdravstveno dokumentacijo prejel (JZZ). Pomembno je, da privolitev dosega primerno stopnjo določnosti (opredelitev kaj, komu od koga in na kakšen način se posreduje) in da jo resnično poda oseba, ki je do tega upravičena (pacient osebno oziroma njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec).

Opozarjamo, da po dopolnjenem 15. letu starosti pacient samostojno odloča o razkrivanju informacij o njegovem zdravstvenem stanju ter razkrivanju vsebine zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Starši bodo lahko podali privolitev zgolj v primeru, če jih je tak mladoletnik za to pooblastil ali če tak mladoletnik sam ni sposoben podati privolitve, ker ni sposoben odločanja o sebi. O tem govori četrti odstavek v povezavi z osmim odstavkom 45. člena ZPacP.

Besedilo ZPacP je dostopno tudi na spletni strani Pooblaščenca www.ip-rs.si v zavihku »zakonodaja«.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka