Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.04.2009
Naslov: Zbiranje osebnih podatkov za zdravstvano zavarovanje, ki ga študentu sp-ju plačuje občina
Številka: 0712-188/2009/2
Vsebina: Upravni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

prejeli smo vaše sporočilo, v katerem pojasnjujete, da ste študent in hkrati samostojni podjetnik (s. p.) in zato za vas veljajo nova zakonska določila glede prispevka za zdravstveno zavarovanje. Pojasnjujete, da občina za presojo upravičenosti (doseganje predpisanega cenzusa za prijavo v zdravstveno zavarovanje s strani občine)  zahteva vse podatke o vaših prihrankih, vrednosti vašega avtomobila, delnicah in podatke o premoženjskem stanju vaše družine. Glede na to, da je znesek osnovnega zdravstvenega zavarovanja za študente s. p. določen, se vam zdi zahteva občine pretirana. Nadalje pojasnjujete, da se vam zdi neprimerno tudi vprašanje, če živite v zunajzakonski skupnosti, ki je del vprašalnika. Menite hkrati, da je diskriminatorno do istospolno usmerjenih. Zaprošate nas za mnenje glede zakonitosti vprašalnika.

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Čeprav je višina prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za študente, ki so hkrati  s. p. določena, je v primeru, da želite, da vas v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi občina in prispevka ne plačujete sami, v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06; ZZVZZ) občina dolžna preveriti, če ustrezate pogojem, pod katerimi vas sme prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Glede na spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju lahko občina v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi državljane pod določenimi pogoji: če nimajo nobenih dohodkov, oziroma če, kadar živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50% minimalne plače, oziroma če, kadar živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Če posameznik želi, da ga v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi občina, mora izpolnjevati zgoraj naštete pogoje in izpolniti Vlogo za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (»vloga«), v kateri navede podatke, ki jih občina potrebuje, da ugotovi, če je posameznik do prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje resnično upravičen. Pravno podlago za zbiranje podatkov občinam dajejo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/1992; ZSV), Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 126/2008) ter Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2; ZUP), ki določajo, katere podatke občina sme obdelovati in po kakšnem postopku.


Obrazložitev:

Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi občine) lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

V uvodu omenjena določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. Na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja,  sta za  primere, ko prijavo v zavarovanje vloži občina in na tej osnovi za zavarovanca tudi plačuje prispevek, pomembna področna zakona: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakon o socialnem varstvu. Pridobivanje podatkov za namen ugotavljanja upravičenosti do kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja s strani občine podrobno ureja Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se glede vodenja postopka sklicuje na Zakon o splošnem upravnem postopku.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 21. točki prvega odstavka 15. člena določa, da državljane v obvezno zavarovanje prijavi občina stalnega prebivališča, če nimajo nobenih dohodkov, oziroma če, kadar živijo sami, njihovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50% minimalne plače, oziroma če, kadar živijo z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25% minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V nadaljevanju zakon določa, da se prihranki in premoženje zavarovancev ugotavljajo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva, ki urejajo denarno socialno pomoč. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi občina, ki osebo prijavi v zavarovanje, z odločbo z veljavnostjo do enega leta in o izdani odločbi obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Podrobnejša merila predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.

Področni zakon, ki ureja denarno socialno pomoč, je Zakon o socialnem varstvu. V skladu z ZSV sta upravičenost do denarne socialne pomoči kot tudi njena višina odvisni od premoženja in dohodkov vseh družinskih članov (26. člen). ZSV določa tudi katero premoženje družinskih članov in kateri njihovi dohodki in drugi prejemki se pri tem upoštevajo. V dohodek se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki posameznika in njegovih družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom, štipendij, dohodka od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve (27. člen). V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je posameznik in njegov družinski član pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka (28. člen).

Glede na določbe 111. člena ZSV se v zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh lahko vodijo sledeči podatki:
- ime in priimek upravičenca in njegovega zakonitega zastopnika,
- enotno matično številko občana,
- rojstne podatke,
- podatke o prebivališču,
- podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja: število družinskih članov in njihova starost,
- podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti: zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost,
- podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje: lastniško ali najemno stanovanje, površina, kategorija stanovanja,
- podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,
- podatke o invalidnosti: vrsta in stopnja,
- podatke o dosedanjih in zadnji zaposlitvi,
- podatke o socialnem in ekonomskem stanju: o osebnih dohodkih, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin ali premičnin večjih vrednosti.

Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje določa podrobnejša merila za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti za občane in njihove družinske člane, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, za prijavo občanov v obvezno zdravstveno zavarovanje. 4. člen tako določa, da je občan občini stalnega prebivališča ob vložitvi vloge in med trajanjem obveznega zavarovanja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti dohodkov, prihrankov in premoženja, ki vplivajo na prijavo v obvezno zavarovanje in o tem priložiti dokazila, razen o tistih podatkih, ki jih občina lahko po uradni dolžnosti pridobi iz uradnih evidenc.

Občina mora torej v upravnem postopku ugotoviti, ali posamezni vlagatelj izpolnjuje vse pogoje za upravičenost do prijave v obvezno zdravstveno zavarovanj z njene strani. Pri odločanju mora spoštovati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2; ZUP), pri čemer velja izpostaviti zlasti:

-    da je na podlagi prvega odstavka 8. člena ZUP, v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo,
-   da se na podlagi drugega odstavka 164. člena ZUP, kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede,
-    da na podlagi 139. člena ZUP:
•    lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe,
•    uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve,
•    si uradna oseba, ki vodi postopek preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila,
•    je organ, če uradne evidence ne vodi sam, dolžan od pristojnega organa zahtevati podatke takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke brezplačno posredovati.

Ker je upravičenost posameznika do prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje s strani občine odvisna od premoženja in dohodkov njega in vseh družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, mora občina pri ugotavljanju upravičenosti najprej ugotoviti resnično dejansko stanje (8. člen ZUP), v ta namen pa mora pridobiti podatke o dohodkih vseh družinskih članov ter njihovem premoženju.

V skladu s  5. členom že omenjenega Pravilnika o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje pa se kot dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino, pomoči ob rojstvu otroka, stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni za ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarnih nesreč, denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti, preživnine in družinske pokojnine, ki jo prejemajo otroci in pastorki. Ne glede na navedeno se kot dohodek štejejo dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kmetijske dejavnosti, plačilo dela za rejenca, ki ga prejema rejnik, kakor so določeni v predpisih s področja socialnega varstva, ki urejajo denarno socialno pomoč. 6. člen pa dodatno določa, da se pri ugotavljanju vrednosti premoženja ne upošteva stanovanje, v katerem občan in njegovi družinski člani stalno prebivajo in ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje, kot tudi ne osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem pravilniku upoštevajo pri ugotavljanju dohodka.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da pravno podlago za zbiranje podatkov zajetih v Vlogi za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje občinam dajejo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o socialnem varstvu, Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje ter Zakon o splošnem upravnem postopku, ki natančno določajo katere podatke občina lahko obdeluje in po kakšnem postopku to stori. Šele na podlagi podatkov v vlogi namreč občina lahko ugotovi, če je posameznik do prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje z njene strani  in na njene stroške resnično upravičen.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka