Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.04.2009
Naslov: Pridobivanje osebnih podatkov o zaposlenih v JZZ s strani odvetnik
Številka: 0712-151/2009/2
Vsebina:
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (Pooblaščenec) je dne 1. 4. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje št. 1-DIR/JN/09-59, v katerem nas sprašujete, ali ste kot zdravstveni dom dolžni na zahtevo odvetnika, ki jo je brez pooblastila podal namesto oškodovanke, posredovati osebne podatke zdravstvenih delavcev, ki so prišli na kraj intervencije (reševalci, voznik in zdravnik). Odvetnik želi pridobiti osebna imena ter čas prihoda na intervencijo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem pojasnjujemo, da vam zaradi nepoznavanja dejanskega stanja v konkretni zadevi (vsebina zahteve, obstoj, lokacija in vrsta podatkov, ki so predmet zahteve…) podajamo le splošno pojasnilo, saj je odvetnikovo zahtevo mogoče opreti na več pravnih podlag, ki zahtevajo izpolnjevanje različnih pogojev in tudi dajejo različne rezultate:

1. Zahtevo odvetnika je mogoče kvalificirati kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). V tem primeru jo je potrebno, s postopkovnega in vsebinskega vidika, obravnavati po določbah ZDIJZ. Če je odvetnik zahtevo vložil v imenu in na račun stranke (pacienta), potrebuje njeno pooblastilo.

2. Zahtevo odvetnika je mogoče kvalificirati kot zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov) oziroma kot zahtevo za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo (po 41. členu Zakona o pacientovih pravicah), ki jo odvetnik uresničuje v imenu in na račun stranke (pacienta). V tem primeru odvetnik potrebuje njeno izrecno pooblastilo.  

3. Zahtevo odvetnika je mogoče kvalificirati kot zahtevo za pridobitev osebnih podatkov po 10. členu Zakona o odvetništvu. V tem primeru odvetnik ni upravičen pridobiti zahtevanih osebnih podatkov, tudi če izkaže obstoj pooblastilnega razmerja.

4. Zahtevo odvetnika je mogoče kvalificirati kot uveljavljanje samostojne pravice do obveščenosti, ki jo ima pacient na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o pacientovih pravicah, in ki jo odvetnik uresničuje v imenu in na račun stranke (pacienta). V tem primeru odvetnik potrebuje njeno izrecno pooblastilo.


O b r a z l o ž i t e v:

1. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov

Ustava RS v drugem odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Podobno določajo tudi 8., 9., 10. in 13. člen ZVOP-1, iz katerih izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za področje javnega sektorja se z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
2. Podlage za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in 117/06 – ZDavP-2; ZDIJZ) vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ organ prosilcu sicer zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vendar to ne velja, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s spr. in dop.; ZOdv) v prvem odstavku 10. člena določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v 30. členu določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje.

Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; ZPacP) v prvem odstavku 23. člena določa, da ima pacient pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju. Nadalje je v tretjem odstavku istega člena določeno, da ima zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi.

ZPacP v prvem odstavku 41. člena še določa, da ima pacient ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvenih storitev.

3. Aplikacija zgornjih pravnih podlag na konkretni dejanski stan

Skladno z navedbami v prejšnji točki je zahtevo odvetnika v konkretnem primeru mogoče obravnavati na več načinov oziroma na več pravnih podlagah (gre za možne pravne kvalifikacije), in sicer:
1.    kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ;
2.    kot zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po 30. členu ZVOP-1;
3.    kot zahtevo za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP;
4.    kot zahtevo za uveljavitev samostojne in izvirne pravice odvetnika za pridobitev osebnih podatkov po 10. členu ZOdv;
5.    kot zahtevo za uveljavitev samostojne pacientove pravice do obveščenosti po 23. členu ZPacP.

3.1. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

V zvezi z določbami ZDIJZ opozarjamo, da na področju dostopa do informacij javnega značaja Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, ni pristojen za dajanje mnenj v konkretnih zadevah, lahko pa vam pojasnimo vsebino zakonodaje ter postopkovna vprašanja na tem področju.

Predmet odvetnikove zahteve utegne predstavljati informacijo javnega značaja, glede katere ni mogoče zavrniti dostopa s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. O odobritvi ali zavrnitvi dostopa na prvi stopnji odloča organ – zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, kamor uvrščamo tudi javne zdravstvene zavode kot izvajalce javne službe.  

Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja lahko odvetnik poda na dva načina:
    v svojem imenu, tj. zase – v tem primeru ne potrebuje pooblastila stranke (pacienta), saj kot prosilec nastopa on sam ali
    v imenu in na račun stranke (pacienta) – v tem primeru potrebuje pooblastilo stranke (pacienta), saj kot prosilec nastopa stranka (pacient).

3.2. Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki oziroma lastno zdravstveno dokumentacijo

Podatki, ki so predmet odvetnikove zahteve imajo dvojno naravo: podatki o prisotnosti zdravstvenega osebja pri zdravstveni oskrbi določenega pacienta so hkrati osebni podatki pacienta in osebni podatki zdravstvenega osebja.

Če se v konkretnem primeru zahtevani podatki nahajajo v zbirkah, ki ustrezajo pojmu »zdravstvena dokumentacija« oziroma definiciji »zbirke osebnih podatkov« (npr. zdravstveni karton, protokoli nujne medicinske pomoči, dnevni seznam reševalcev, voznikov in zdravnikov), lahko pacient uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 30. členu ZVOP-1 (če se podatki nahajajo v zbirkah osebnih podatkov, ki jih ne štejemo za zdravstveno dokumentacijo) ali pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo po 41. členu ZPacP (če se podatki nahajajo v zdravstveni dokumentaciji pacienta). Postopkovna vprašanja so urejena v 31. členu ZVOP-1 oziroma v 41. členu ZPacP.  

Če odvetnik poda obravnavano zahtevo:
    v svojem imenu, za tretjo osebo – odvetnik do pridobitve osebnih podatkov ni upravičen;
    v imenu in na račun stranke, kar izkaže z ustreznim pooblastilom – je odvetnik do podatkov upravičen, če so seveda izpolnjeni pogoji po 30. členu ZVOP-1 oziroma po 41. členu ZPacP (npr. obstoj zbirke osebnih podatkov oziroma zdravstvene dokumentacije)

3.3. Zahteva za posredovanje osebnih podatkov po 10. členu ZOdv

Zgoraj predstavljeni 10. člen ZOdv ureja samostojno in izvirno pravico odvetnika do pridobitve osebnih podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe (v konkretnem primeru na pacienta in zdravstveno osebje) od taksativno naštetih kategorij upravljavcev osebnih podatkov. Ta pravica ni izvedena iz pravice njegove stranke, čeprav je res, da je pogoj za njeno uveljavljanje obstoj pooblastilnega razmerja oziroma mandatne pogodbe med odvetnikom in stranko. Zakon namreč pravico veže na »opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi«.

Glede na navedeno odvetnik na podlagi obravnavanega člena ni upravičen do pridobitve osebnih podatkov tretjih oseb (pacienta in zdravstvenega osebja), ne glede na to ali se izkaže z ustreznim pooblastilom ali ne, saj izvajalci zdravstvenih storitev (torej tudi JZZ) niso državni organi, organi lokalnih samoupravnih skupnosti in tudi niso nosilci javnih pooblastil.

3.4. Pravica do obveščenosti in sodelovanja

ZPacP v 23. členu ureja ožji segment sicer širše pravice do obveščenosti in sodelovanja, ki je urejena v členih od 19 do 25 (poglavje 6). Pri tem podrobneje pojasnjujemo vsebino prvega odstavka 23. člena ZPacP, ki pacientu v konkretnem primeru nedvomno daje pravico do pridobitve zahtevanih podatkov:
    (pod)pravica do seznanitve s podatki o tem, kdo sodeluje pri pacientovi zdravstveni oskrbi, je samostojno upravičenje, ki ga ima pacient neodvisno od 30. člena ZVOP-1, 41. člena ZPacP ali določb ZDIJZ;
    pojem zdravljenje je treba razumeti v smislu zdravstvene oskrbe, ki je širši pojem in katere definicijo najdemo pojmovniku oziroma v 2. členu ZPacP. Zdravstvena oskrba tako obsega tudi intervencijo na terenu in (ne)nujni reševalni prevoz;
    pravica se razteza na seznanitev z osebnimi podatki vseh zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev in drugih oseb, ki so bile po službeni dolžnosti udeležene v procesu zdravstvene oskrbe določenega pacienta, pri čemer obseg in vrsta »prispevka« (udeležbe) posamezne osebe ni relevantna;
    glede na celotno vsebino obravnavanega člena in drugih določb ZPacP so osebni podatki, s katerimi se ima pacient pravico seznaniti zlasti: osebno ime, strokovni naziv in morebiten znanstveni naziv, delovno mesto oziroma funkcija, siceršnja časovna dostopnost ter časovni (»kdaj«), kvalitativni (»kaj oziroma kako«) in kvantitativni (»koliko«) vidiki »prispevka« (udeležbe) v procesu zdravstvene oskrbe pacienta;
    privolitev zdravstvenega in drugega osebja za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov ni potrebna in na uveljavljanje pacientove pravice nima nikakršnega učinka.

Odvetnik je na obravnavani podlagi upravičen pridobiti zahtevane podatke, če se izkaže z ustreznim pooblastilom stranke (pacienta), na katero se zdravstvena oskrba nanaša, tj. izkazati mora, da je kot pacientov zastopnik (podlaga za zastopanje je v pooblastilu oziroma mandatni pogodbi) upravičen v imenu in na račun pacienta pridobivati osebne podatke, do katerih je na podlagi 23. člena ZPacP upravičen tudi pacient sam.

Izmed vseh zgoraj obravnavanih pravnih podlag Pooblaščenec svetuje, da obravnavano zahtevo odvetnika presojate na podlagi 23. člena ZPacP, ki pacientu daje nedvomno in najširšo pravico do pridobitve zahtevanih podatkov, pri čemer mora odvetnik seveda izkazati obstoj pooblastila z ustrezno vsebino.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka