Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 04.02.2009
Naslov: Zasebno snemanje klicev
Številka: 0712-37/2009/2
Vsebina: Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

dne 29. 1. 2009 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem uvodoma pojasnjujete, da sodobni mobilni telefoni omogočajo uporabniku, da shranjuje zvočni zapis pogovorov kar na svojem telefonskem aparatu. V zvezi s tem vas zanima, kako je to področje zakonsko urejeno:
-   Ali je dovoljeno snemati prihajajoče in odhajajoče klice?
-   Je možno take posnetke uporabljati v pravnih postopkih?
-   Lahko uradne osebe zahtevajo izročitev takih posnetkov, če sumijo na njihov obstoj?
- Ali pomeni že samo snemanje (brez predhodnega opozorila sogovornika) kršitev kakšnega zakona/predpisa?


Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec je pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Krovni zakon na področju varstva osebnih podatkov - Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) se po določilu 1. člena nanaša izključno na pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.

Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov v ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Zbirka osebnih podatkov pa je v skladu s 5. točko 6. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, pri čemer strukturiran pomeni, da je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

Glede na uvodna določila Pooblaščenec pojasnjuje, da je pri snemanju telefonskih pogovorov potrebno upoštevati določila ZVOP-1, kadar pri snemanju nastaja zbirka podatkov (v tem primeru posnetkov). Če je obdelava podatkov (snemanje in shranjevanje pogovorov) namenjena zgolj zasebni uporabi, so določila ZVOP-1 izključena, kljub temu, da pri snemanju nastaja zbirka podatkov. ZVOP-1 se namreč v skladu s 1. točko 7. člena ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe. Pooblaščenec torej v primeru snemanja pogovorov za zasebno uporabo ni pristojen organ.

Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da samo snemanje telefonskih pogovorov podrobneje urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004, v nadaljevanju ZEKom) in Kazenski Zakonik RS (Uradni list RS, št. 55/2008; v nadaljevanju KZ-1), pravica do komunikacijske zasebnosti pa je zajeta že v ustavnih določilih (35. in 37. člen Ustave RS).    

Ustavno sodišče je v odločbi z dne 13.4.1995, opr. št. Up 32/94, in z dne 7.10.2004, opr. št. Up-472/02, definiralo obseg pravice do svobodnega komuniciranja kot dela pravice do zasebnosti po 35. členu in 1. odstavku 37. člena Ustave. V skladu s to odločbo ima vsakdo pravico do lastnega glasu, da odloči, kdo lahko sliši njegovo sporočilo po telekomunikacijah, ali sme sporočilo poslušati še kdo drug poleg sogovornika, zlasti pa tudi, ali bo glas (sporočilo) posnet. Posnetek glasu namreč daje oblast nad glasom drugega, ker omogoča reprodukcijo. Pravica do glasu ni odvisna od vsebine pogovora.

Skladno z navedenim ZEKom v 6. točki 103. člena določa, da lahko naročnik ali uporabnik komunikacijo snema, vendar mora pošiljatelja oziroma prejemnika komunikacije o tem obvestiti ali pa delovanje snemalne naprave prilagoditi tako, da je o njenem delovanju pošiljatelj oziroma prejemnik komunikacije obveščen (npr. avtomatski odzivniki). Pri tem ZEKom v 20. točki 3. člena definira naročnika kot vsako fizično ali pravno osebo, ki z izvajalcem javnih komunikacijskih storitev sklene pogodbo za uporabo teh storitev oziroma za njihovo zagotavljanje s strani izvajalca. Uporabnik pa je v 42. točki istega člena definiran kot fizična ali pravna oseba, ki uporablja ali zaprosi za uporabo javne komunikacijske storitve.

Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje določa tudi KZ-1 in sicer v 137 členu, kjer v 2. točki določa, da se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje, kdor zvočno snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z namenom, da bi tako izjavo zlorabil, ali kdor tako izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek predvaja ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani.

Glede na zgornje navedbe Pooblaščenec zaključuje, da je snemanje prihajajočih in odhajajočih klicev, četudi za zasebno uporabo, dovoljeno le, če je pošiljatelj oziroma prejemnik komunikacije o tem predhodno obveščen. Snemanje klicev, ki ni v skladu z navedenim, pomeni kršitev Ustave RS in ZEKom, poleg tega pa se neupravičeno zvočno snemanje brez soglasja z namenom zlorabe kaznuje tudi po KZ-1.

Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je v pravnih postopkih možno uporabiti take posnetke, če so pridobljeni zakonito, torej po zgoraj navedenih določbah Ustave RS, ZEKom in KZ-1. Uradne osebe lahko zahtevajo izročitev takih posnetkov na podlagi sodne odredbe.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka