Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 09.09.2008
Naslov: ZZS (objava podatkov o zdravnikih na internetu)
Številka: 0712-673/2008/2
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Lepo pozdravljeni,


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 4. 9. 2008 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali je dopustno na svetovnem spletu objaviti seznam zdravnikov, ki bi vseboval: ime in priimek zdravnika, specialistično področje, za katero ima zdravnik podeljeno veljavno licenco, in podatek o tem, ali zdravnik izvaja zasebno zdravniško službo kot zasebni zdravnik s koncesijo ali brez nje.


Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:


Dopustno je, da Zdravniška zbornica Slovenije, kot upravljavec registra zdravnikov, na svetovnem spletu javno objavi podatke o zdravnikih, in sicer:
- ime in priimek zdravnika,
- specialistično področje, za katero ima zdravnik podeljeno veljavno licenco,
- podatek o načinu opravljanja zdravniške službe (zasebni zdravnik s koncesijo oziroma brez nje ter zdravnik, ki opravlja delo v javnem zdravstvenem zavodu).


O b r a z l o ž i t e v:
Pri obrazložitvi se smiselno sklicujemo na že izdano mnenje Pooblaščenca št. 0712-536/2007/2, z dne 15. 6. 2007 in odločbo št. 021-15/2007/4, z dne 16. 4. 2007. Glede na vsebino omenjenih dokumentov podajamo pojasnilo kot sledi v nadaljevanju. Glede objavljanja podatkov o neaktivnih zdravnikih z licenco se ne opredeljujemo, saj je očitno, da se vaše vprašanje ne nanaša na to kategorijo zdravnikov.


S p l o š n o:
• 8. člen ZVOP-1 določa, da je obdelava osebnih podatkov (npr. razkritje, posredovanje, zbiranje) dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Posebne določbe o javnosti registra zdravnikov v Zakonu o zdravniški službi  (DZ RS - NPB5; ZZdrS) ni;
• Posebna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov (v smislu prejšnje točke) ni potrebna, kadar gre za kategorijo t.i. nevarovanih osebnih podatkov. To pomeni, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja (bodisi tako, da se omogoči dostop na podlagi zahteve prosilca bodisi na način proaktivnega objavljanja informacij s strani zavezancev). Navedeno stališče izhaja iz npr. 3. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; ZDIJZ).


J a v n o s t   l i c e n c:
• Po mnenju Pooblaščenca so podatki o licencah zdravnikov javni. To pomeni, da ne gre za t.i. varovane osebne podatke, zaradi česar posebna zakonska podlaga za objavljanje podatkov ni potrebna. Licenca je glede na določbo 33. člena ZZdrS javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju. Licenca se podeli, podaljša ali odvzame z odločbo, izdano v upravnem postopku, za kar je pristojna ZZS na podlagi javnega pooblastila. Podeljena licenca in s tem vpis v register zdravnikov je torej (zakonski) pogoj za opravljanje zdravniške službe ne glede na to, ali se ta izvaja v javnem ali zasebnem sektorju;
• Javnost podatkov o licencah je nujno povezana z javnostjo na primer podatkov o osebnem imenu imetnikov licenc. Šele na tak način je mogoče podatek o licenci (npr. obstoj, datum, številka odločbe, področje) povezati z določeno ali določljivo osebo, to pa je tudi smisel javne objave. Podatek o licenci na tak način pridobi naravo osebnega podatka;
• Enakega pomena kot je sam obstoj licence, je tudi področje, za katero je bila podeljena, ter datum začetka veljavnosti.
• Zagotavljanje javnega zdravja (ki je nedvomno v javnem interesu) si je nemogoče zamisliti brez opravljanja zdravniške službe. Ne glede na to ali zdravnik opravlja zdravniško službo v mreži javne zdravstvene službe ali kot »čisti« zasebnik, je opravljanje zdravniške službe v javnem interesu;
• Če zakon v javnem interesu določa pogoje za opravljanje določene dejavnosti oziroma poklica (ker npr. želi zagotoviti visoko mero strokovnosti), potem je logično, da mora biti uporabnikom zdravstvenih storitev in drugim zainteresiranim subjektom omogočeno, da preverijo izpolnjevanje pogojev (npr. ali ima zdravnik na dan opravljene storitve podeljeno licenco za določeno strokovno področje);
• Možnost preverjanja zakonsko določenih pogojev za opravljanje zdravniške službe s strani npr. pacientov, je logična posledica dejstva, da gre pri opravljanju zdravniške službe za dejavnost, ki neposredno ter s precejšnjo mero tveganja, posega v telesno in duševno integriteto pacientov;
• Na javnost podatkov o licencah nasploh, kažejo tudi določbe predpisov s področja nepremičninskega posredovanja, ki kot javne opredeljujejo podatke o licencah za nepremičninsko posredovanje. Tudi drugi odstavek 40. člena Zakona o zdravilstvu (Uradni list RS, št. 94/07) izrecno določa, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke o tem, ali zdravilec ima licenco, podatek, katere zdravilske sisteme in zdravilske metode izvaja in naslov opravljanja zdravilske dejavnosti. Podobno je javen tudi seznam stečajnih upraviteljev (skupaj s številko in datumom dovoljenja) in podobno;
• Na predlagan način objave podatkov o licencah zdravnikov se povsem legitimno sledi namenu ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, tj. zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanje uresničevanja pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu;
• Predlagamo tudi seznanitev z argumentacijo v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-229/03 (ta je dostopna tudi na spletni strani omenjenega sodišča), v kateri je sodišče presojalo ustavnost Zakona o nepremičninskem posredovanju in Pravilnika o strokovnem izpitu, licencah in vodenju imenika nepremičninskih posrednikov.


P o d a t e k   o   n a č i n u   i z v a j a n j a   z d r a v n i š k e   s l u ž b e:

• Skladno z določbami 3. in 4. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (DZ RS - NPB3; ZZDej) se zdravstvena dejavnost kot javna služba opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe, pri tem pa jo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije. Podobno izhaja tudi iz 41. člena ZZDej, ki določa, da javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. Podelitev koncesije, ki se v končni fazi izraža v sklenitvi koncesijske pogodbe med koncesionarjem in koncedentom, je torej pogoj za opravljanje zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe. V obravnavanem primeru gre torej za koncesijo socialne ali negospodarske javne službe, ta pa se po naravi stvari izvaja v javnem interesu, ki se v obravnavanem primeru kaže kot zagotavljanje zdravstvenega varstva prebivalstva. Nobenega dvoma ni, da koncesionarji kot izvajalci javnih služb (ne pa tudi drugi zdravniki, ki niso izvajalci javne službe oziroma nimajo podeljene koncesije), predstavljajo kategorijo zavezancev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (gl. točka 1) in to ne glede na organizacijsko oziroma statusnopravno obliko. Iz statusa zdravnikov koncesionarjev, kot zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, izhaja sklep, da predstavlja tudi podatek o tem, kdo je nosilec koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe, informacijo javnega značaja. Pri tem vprašanje, ali gre za pravno ali fizično osebo, ne igra nikakršne vloge. Pri zdravnikih zasebnikih - koncesionarjih, je potrebno ločeno obravnavati dve pojavnosti, v katerih nastopa ista oseba: fizično osebo kot izvajalca zdravstvenih storitev oziroma kot nosilca izvajanja koncesionirane javne službe ter isto fizično osebo, kot od izvajanje javne službe ločenega posameznika. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da zdravnik zasebnik - koncesionar uživa varstvo po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej pri nastopanju izven vloge, ki jo ima pri izvajanju zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe. Pri tem pa je potrebno v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-229/03 poudariti, da varstva osebnih podatkov ne uživajo tisti posamezniki, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost, če se osebni podatki nanašajo na izvajanje njihove dejavnosti. Ime in priimek koncesionarja torej ne uživa varstva 38. čl. Ustave RS;
• Način izvajanja zdravniške službe (opravljanje dela v javnem zdravstvenem zavodu ali kot zasebnik s koncesijo oziroma brez) predstavlja dodaten identifikator, ki omogoča bolj določno identifikacijo posameznikov, kar je zlasti pomembno, če se na seznamu pojavljajo osebe z enakim osebnim imenom (tudi objava naziva izvajalca zdravstvene storitve ne bi bila v nasprotju z določili ZVOP-1);
• Z objavo podatka o načinu izvajanja zdravniške službe v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe (opravljanje dela v JZZ ali kot koncesionar) se avtomatično (nujno) razkrijejo tudi podatki o opravljanju zdravniške službe v zasebnem sektorju, saj so znotraj množice zdravnikov z veljavno licenco možne le tri pojavne oblike opravljanja zdravniške službe;
• Za večji del zdravnikov, ki opravljajo zdravniško službo kot zasebniki brez koncesije (torej tisti, ki opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost po ZZDej in ne zgolj kot zaposleni pri zdravniku zasebniku) velja, da opravljajo zdravniško službo kot nosilci gospodarske (pridobitne) dejavnosti. To pomeni, da ti zdravniki zasebniki, ne glede na statusno organiziranost, v pravnem prometu nastopajo kot gospodarski (poslovni) subjekti. Po predpisih s področja gospodarskega in registrskega prava za gospodarske subjekte veljajo jasna pravila o javnosti vrste (osebnih) podatkov. Tako je na primer javen podatek o osebnem imenu ustanovitelja in zastopnika gospodarske družbe ter nosilca gospodarskega podjema, ki je fizična oseba. Glede na obveznost objavljanja, torej javnost podatkov o dejavnosti gospodarskih subjektov, predstavlja tudi kombinacija osebnega imena fizične osebe in dejavnosti, ki jo opravlja, nevarovan osebni podatek.


S spoštovanjem,


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka