Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 04.07.2008
Naslov: Uporaba tehnolohije AV analitike
Številka: 0712-630/2008/2
Vsebina: Moderne tehnologije
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje, v katerem nas sprašujete za mnenje v naslednjih situacijah glede uporabe tehnologij A/V analitike – prepoznave obraza, prepoznava govornika  in prepoznava registrskih tablic. V njem navajate naslednje:

 

Tehnologija omogoča zaznavanje obrazov v video posnetkih. Rešitev omogoča označevanje določenega obsega slike in iskanje podobnih v celotnem arhivu posnetkov tam kjer je to mogoče. Ker tehnologija omogoča bistveno izboljšanje delovnih procesov raziskovanja in opazovanja je želja gospodarskih subjektov po tovrstnih rešitvah razumljiva. Predstavljam vam tri scenarije uporabe tehnologije in vas naprošam za pojasnila, ki bi opredelila uporabo tovrstne tehnologije na način, ki ne bo kršil določil ZVOP-a.

Scenarij 1: Video nadzor

Gospodarski subjekt ima v svoji lastniški infrastrukturi več videonadzornih sistemov z arhivom do 7 dni. V sistemu je približno 80 kamer. Na enem od nadzorovanih točk se zgodi incident, na kateri je viden obraz povzročitelja. S preiskovanjem ostalih posnetkov je želja ugotoviti ali se je oseba gibala tudi na področjih, ki jih nadzorujejo ostale kamere.

Scenarij 2: Medijski nadzor

Gospodarski subjekt želi spremljati kolikokrat se na javnih televizijskih medijih pojavi javna osebnost. V tujini v glavnem tehnologijo uporabljajo za merjenje pojavljanja politikov v A/V medijih, poleg face recognition rešitve uporabljajo še  tehnologijo avdio prepoznavo govornika. S tehnologijo tako samodejno določijo čas pojavljanja, čas govorjenja in omogočijo lažje iskanje po A/V arhivih. V Sloveniji se tovrstne storitve tam, kjer je to potrebno, sedaj opravlja ročno oziroma z gledanjem oddajanja ter manualnim merjenjem časa.

Scenarij 3: Prepoznava registrskih tablic

Kot sem že omenil se tehnologija že uporablja v svetu tudi za merjenje hitrosti. Ker je velik poudarek na varovanju osebnih podatkov, je izdelan proces, ki onemogoča spremljanje registrskih tablic, ki niso kršile omejitve hitrosti. Procesiranje informacij se izvaja na naslednji način:

1. Zaznava tablice na točki A
2. Zaznava tablice na točki B
3. Boolean agent (s podatki o razdalji in izračunom hitrosti na izmerjeni
razdalji)
                  3.A Prepoznana tablica ni kršila omejitev hitrosti -
Sistem samodjeno izbriše podatke o zazanavi na točki A in B
                  3.B Prepoznana tablica je kršila omejitev hitrosti -
Sistem pošlje poročilo s sliko v revidiranje odgovorni osebi.

Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. Informacijski pooblaščenec vam na podlagi posredovanih informacij v skladu z 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51-2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1), posreduje neobvezno mnenje.

 

Vaši vprašanji pod točkama 1 in 2 se predvsem dotikata dileme, ali gre v konkretnih situacijah za biometrijske ukrepe, kot jih definira in ureja ZVOP-1-UPB1, saj gre v obeh primerih za prepoznavo biometrijskih značilnosti posameznika, konkretneje obraza (angl.) face recognition) oziroma govora (angl. voice recognition). Dopustnost izvajanja biometrijskih ukrepov je v ZVOP-1-UPB1 opredeljena v členih od 78 do 81, in sicer je podvržena zakonskim določbam, ki od pravne osebe, ki želi uvesti biometrijske ukrepe, terjajo utemeljitev nujnosti uvedbe za v zakonu taksativno opredeljene namene, izvajanje biometrijskih ukrepov pa je možno le na podlagi pozitivne odločbe Informacijskega pooblaščenca.

 

Uvodoma je potrebno pojasniti pojem biometrijske značilnosti, kot to tematiko ureja ZVOP-1-UPB1. Po določbi 21. točke 6. člena ZVOP-1-UPB1 so biometrične značilnosti takšne telesne, fiziološke ter vedenjske značilnosti, ki jih imajo vsi posamezniki, so pa edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej in je možno z njimi določiti posameznika, zlasti z uporabo prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, deoksiribonukleinske kisline ter značilne drže. 78. člen ZVOP-1-UPB1 določa, da se z obdelavo biometričnih značilnosti ugotavljajo ali primerjajo lastnosti posameznika, tako da se lahko izvrši njegova identifikacija oziroma preveri njegova identiteta (v nadaljnjem besedilu: biometrijski ukrepi) pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Ta določba vsebuje opredelitev biometrije po tem zakonu in je bistvenega pomena za razumevanje biometrijskih ukrepov. Pomembno je, da določen telesni, fiziološki ali vedenjski podatek za posameznika deluje kot »individualno geslo« in s tem omogoča zanesljivost in točnost biometrijskih ukrepov. Zakon v tej določbi uvaja dva postopka, ki predstavljata biometrijska ukrepa:

 

1. postopek, s katerim se ugotavljajo lastnosti posameznika, tako da se lahko izvrši njegova identifikacija (identifikacija);
2. postopek, s katerim se primerjajo lastnosti posameznika, tako da se lahko preveri njegova identiteta oziroma istovetnost (avtentikacija).

 

Iz tega je razvidno, da zakon sicer loči med identifikacijo in preverjanjem identitete posameznika, t.j. avtentikacijo, vendar oba postopka določa za biometrijska ukrepa. Identifikacija je postopek, s katerim se posameznik v realnem svetu prepoznava in se na ta način vzpostavi njegova identiteta, medtem ko je avtentikacija postopek, s katerim se vzpostavi neka stopnja zaupanja glede resničnosti izjave, npr. »nosilec te kartice ima pooblastilo za vstop v ta prostor«. Identifikacija torej išče odgovor na vprašanje »Ali vem, kdo si ti? (Do I know who you are?)«, avtentikacija pa na vprašanje »Ali si ti tisti, za katerega trdiš, da si? (Are you who you claim to be?)«.

 

ZVOP-1-UPB1 v obeh primerih, torej tako za identifikacijo kot avtentikacijo, določa, da gre za biometrijski ukrep. Pri vsakem konkretnem primeru pa je potrebno upoštevati definicijo zbirke osebnih podatkov iz 5. točke. 6. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da je zbirka vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek. Poleg tega je treba upoštevati tudi definicijo posameznika iz 2. točke. 6. čl., ki je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

 

Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da se v situacijah, ki ste jih opisali, ne ugotavljajo ali primerjajo lastnosti posameznika z namenom, da se izvrši njegova identifikacija oziroma preveri njegova identiteta, temveč se ugotavlja zgolj pogostost (in lokacija) pojavljanja določene biometrijske značilnosti (obraza ali glasu) oziroma digitalne pretvorbe te značilnosti - podatka v podatkovni bazi. Gospodarski subjekt namreč želi ugotoviti, ali se je zaznani obraz pojavil tudi pred katero od drugih kamer, ni pa njegov namen identifikacija ali avtentikacija tega posameznika. V prvem primeru bi ročno iskanje pojava določenega obraza na posnetkih tako številnih kamer seveda predstavljalo zelo dolgotrajno opravilo, zato je motivacija gospodarskega subjekta, da omenjeni postopek z uporabo neprimerno skrajša, popolnoma razumljiva. Tu je seveda potrebno opozoriti, da ima gospodarski subjekt lahko tudi popolnoma legitimen interes kasneje identificirati tega posameznika v smislu določiti njegovo identiteto (z npr. predajo posnetkov organom pregona), ko je ta posameznik povzročil oškodovanje njegovega premoženja, mu drugače škodoval ali povzročil kaznivo dejanje (npr. v primeru kraje), vendar pa v tem primeru ne gre za izvajanje biometrijskih ukrepov v smislu določb ZVOP-1-UPB1. V nasprotnem primeru bi to namreč pomenilo, da je vsako preverjanje identitete posameznika, npr. z ugotavljanjem istovetnosti posameznika, ki se izkaže s fotografijo na osebnem dokumentu, hkrati tudi izvajanje biometrijskih ukrepov, ki je urejeno v ZVOP-1-UPB1. Pooblaščenec pa na tem mestu ugotavlja, da bi, takoj ko bi obstajala povezava med obrazom na posnetku in ostalimi podatki, ki omogočajo določljivost posameznika (npr. ime in priimek ali ostali osebni podatki, ki se nahajajo v podatkovni bazi in omogočajo določljivost posameznika), morali šteti takšno iskanje ujemanja ali pogostosti pojavitve obraza tudi za biometrijski ukrep, pod pogojem, da je namen iskanja preverjanje ali izvrševanje identitete. Takšen primer biometrijskih ukrepov v smislu ZVOP-1-UPB1 predstavlja prepoznava obraza, ki se vrši na nekaterih letališčih v tujini, kjer se ob vstopu posameznika v letališko zgradbo zajame njegov obraz in se ga primerja z vnaprej zajetimi obrazi v podatkovni zbirki. V primeru, da sistem najde ujemanje (npr. da gre za osebo, ki je iskana zaradi kaznivega dejanja ipd.), se sprožijo alarmi. Takšna uporaba tehnologije bi v slovenskem pravnem redu predstavljala biometrijski ukrep po ZVOP-1-UPB1. Pa drugi strani pa zgolj iskanje določenega obraza v podatkovni zbirki, ki ne vsebuje drugih podatkov in ni povezana z drugimi zbirkami, s podatki, ki bi omogočali določljivost posameznika -  v konkretnem primeru gre torej za zbirko videoposnetkov -  ne predstavlja biometrijskega ukrepa po ZVOP-1-UPB1, saj ne gre za namen izvrševanja ali preverjanja identitete posameznika, temveč zgolj za iskanje določenega niza podatkov (digitaliziranega zapisa obraza ali glasu) v podatkovni bazi. Navedena razlaga analogno velja tudi za zgoraj opisano situacijo 2. Ključni element razlikovanja, kot sledi iz naše razlage, je torej namen uporabe biometrijskih značilnosti posameznika.

 

Pooblaščenec ne glede na navedeno opozarja, da predstavlja prepoznava obraza zelo intruzivno tehnologijo (ko jo lahko štejemo kot biometrijski ukrep, torej ko se jo uporablja za izvrševanje ali preverjanje identitete), saj se praviloma uporablja brez vednosti posameznika in na ta način omogoča prikrito obdelavo osebnih podatkov posameznika, kar je v neskladju s temeljnimi načeli varstva človekove pravice do zasebnosti.

 

Glede vašega vprašanja pod številko 3 vas obveščamo, da je Pooblaščenec že pripravil mnenje o t.i. sekcijskem merjenju hitrosti, ki ga pripravlja Policija v sodelovanju z DARS. Mnenje vam pošiljamo v prilogi.


                                                                              
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka