Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.04.2008
Naslov: Pooblastila inšpektorja
Številka: 0712-356/2008/2
Vsebina: Inšpekcijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste poslali elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste pred več kot 100 dnevi gradbenemu inšpektorju podali prijavo zoper soseda, ki je brez soglasij posegal v prostor solastnikov. Odgovor inšpekcije ste po posredovanju pri glavni gradbeni inšpektorici RS, končno prejeli. Prijava se je nanašala le na enega soseda in njegova početja. Inšpektor je telefonsko dejal, da bo na podlagi prijave od tega soseda zahteval soglasja, ki jih potrebuje v zvezi s prijavo. Prijava se je nanašala na kopanje jarka na meji brez soglasja solastnikov in postavitev enostavnih objektov na meji solastnikov. Sama imate postavljen enostavni objekt, za katerega ste predhodno pridobili potrebna soglasja. Sedaj pa inšpektor, na podlagi vaše prijave, zahteva soglasja tudi od vas kljub temu, da za vaš objekt ni bilo prijave. Bojite se, da se je inšpektor na podlagi vašega pogostega urgiranja (zaradi dolgotrajnega postopka) sedaj kar odločil obravnavati še vas. Pooblaščenca sprašujete, ali lahko inšpektor na podlagi prijave za natančno pojasnjeno početje soseda sedaj obravnava kar počez in povprek tudi vse ostale lastnike, ki so v bližini, zoper katere niste podali prijave?
 
Po mnenju Pooblaščenca inšpektor v vašem primeru lahko obravnava tudi ostale lastnike zemljišč, kljub temu, da zoper njih niste podali prijave, ker je temeljni namen inšpekcijskega nadzora spoštovanje zakonov in drugih predpisov, torej varstvo javnih koristi – javnega interesa.


O b r a z l o ž i t e v:

Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), preučil vaše vprašanje in vam, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1), posreduje odgovor kot neobvezno mnenje.

Uvodoma vas Pooblaščenec seznanja, da so temeljna pravila ravnanja inšpektorjev določena v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIN-UPB-1) ter še v nekaterih področnih predpisih, npr. s področja uprave, obrambe. Osnovni namen inšpekcijskega nadzora je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Tako tudi predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, določajo sistem pravic in obveznosti ali zapovedujejo določeno ravnanje fizičnim in pravnim osebam. Ravnanje po predpisih je tako v korist družbe kot tudi v korist posameznikom, ki se zanesejo na to, da se bodo fizične in pravne osebe ravnale po predpisih. To je temelj pravne varnosti. Ti predpisi te osebe tudi omejujejo, ali jim nalagajo ravnanja in obveznosti, ki jih težko ali sploh ne izpolnjujejo. Nespoštovanje predpisov pa pooblašča inšpektorja, da sprejme ukrepe, ki naj zagotovijo zakonito stanje. Vzpostavitev zakonitega stanja pa pomeni zaščito javnega interesa. Spoštovanje in izvajanje zakonov je v interesu družbe, torej v javnem interesu, ni pa nujno tudi v interesu posameznika. Zaradi navedenega prihaja do kolizije teh interesov, zato mora biti varovanje javnega interesa v sorazmerju z odstopanji od zakonitega stanja. Javni interes se mora ščititi tako, da se v delovanje fizičnih in pravnih oseb posega le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev spoštovanja predpisov. Navedeni cilji naj bi se na področju  inšpekcijskega delovanja dosegli s pomočjo  ZIN-UPB-1 in v njega vgrajenih instrumentov.

Pooblaščenec posebej izpostavlja določbo tretjega odstavka 24. ZIN-UPB-1, po kateri ima položaj stranke v postopku inšpekcijskega nadzora samo zavezanec (oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor), to je vaš sosed, in ne prijavitelj kot vlagatelj prijave (torej vi, kot prijaviteljica). Dolžnost inšpektorja je, da reagira na vsakršna sporočila posameznikov, ki opozarjajo na kršitve, tudi če te osebe nimajo položaja stranke. Inšpektorjeva dolžnost je, da tako prijavo obravnava in ustrezno ukrepa (začne  postopek ali pa tudi ne, če niso podani zakoniti razlogi).

Vendar pa, glede na zgoraj navedeno, Pooblaščenec opozarja, da se postopek inšpekcijskega nadzora vedno začne po uradni dolžnosti, in ne na podlagi vloge/prijave osebe, saj se v postopku inšpekcijskega nadzora ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je podala vlogo (prijavo), temveč se varuje javni interes. Za inšpektorja pomeni prijava prijavitelja samo neke vrste signal, da se na nekem področju krši predpis, katerega izvajanje nadzira in s tem posega v varovani javni interes. In ravno v vlogi varuha tega javnega interesa mora inšpektor ustrezno ukrepati. Pri tem pa inšpektorja, kot varuha javnega interesa, noben predpis ne omejuje, da položaja zavezanca ne bi mogel pridobiti tudi prijavitelj, saj v kolikor je inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovil, da je tudi prijavitelj lahko kršil predpis, katerega izvajanje nadzira, mora tudi zoper njega uvesti postopek inšpekcijskega nadzora. Pri tem pa ne gre prezreti tudi drugega odstavka 2. člena ZIN-UPB-1, po katerem ima inšpektor položaj uradne osebe s posebnimi pooblastili. Pooblastila po določbah ZIN-UPB-1 ga pooblaščajo, da opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, samostojno vodi inšpekcijski postopek in izdaja upravne odločbe in sklepe ter jih sam podpisuje. V tem okviru ima pooblastila iz 19. do 23. člena ZIN-UPB-1.

Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da inšpektor v vašem primeru lahko obravnava tudi ostale lastnike zemljišč, kljub temu, da zoper njih niste podali prijave, ker je temeljni namen inšpekcijskega nadzora spoštovanje zakonov in drugih predpisov, torej varstvo javnih koristi – javnega interesa. Predvsem pa inšpektorji lahko in morajo ukrepati tudi po uradni dolžnosti in nikakor ne le po prejetih prijavah prijaviteljev.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka