Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.02.2008
Naslov: Zahteve zavarovalnic ter odvetnikov za seznanitev z osebnimi podatki in izjavami prič
Številka: 0712-61/2008/2
Vsebina: Zavarovalništvo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec) ste se dne 25. 1. 2008 obrnili s prošnjo za izdajo mnenja v zvezi z zahtevami zavarovalnic in odvetnikov po pridobitvi osebnih podatkov in izjav prič v postopkih o prekrških (npr. zaradi prometnih nesreč), ki jih zavarovalnice in odvetniki vlagajo pri Policiji. Zavarovalnice se sklicujejo na 4. točko šestega odstavka 154. člena Zakona o zavarovalništvu (NPB3; ZZavar).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Zahteve zavarovalnic za pridobitev osebnih podatkov prič je potrebno presojati po določbah Zakona o zavarovalništvu. Zavarovalnice so na podlagi 154. člena nedvomno upravičene do pridobitve naslednjih osebnih podatkov prič: osebno ime, rojstni podatki, prebivališče in državljanstvo.
 
Zahteve zavarovalnic za pridobitev izjav prič je potrebno presojati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, zlasti v povezavi z določbami Zakona o zavarovalništvu.

Zahteve odvetnikov za pridobitev osebnih podatkov prič in njihovih izjav je potrebno presojati po določbah Zakona o odvetništvu ali/in določbah Zakona o splošnem upravnem postopku.


O b r a z l o ž i t e v:

A. Z A V A R O V A L N I C E

A.1  O s e b n i  p o d a t k i  p r i č

V primeru zahtev zavarovalnic za pridobitev osebnih podatkov prič, je podlaga za pridobitev zahtevanih podatkov, podana v ZZavar . Ob sočasni uporabi določb
-    druge točke 2. odstavka, ki dopušča obstoj zbirke podatkov o škodnih dogodkih,
-    prve točke 4. odstavka, ki med osebnimi podatki, ki se vodijo v okviru zbirke osebnih podatkov o škodnih dogodkih, našteva ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič,
-    četrte točke 6. odstavka, ki predvideva zbiranje osebnih podatkov prič tudi od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in
-    7. odstavka, ki določa obveznost upravljavcev osebnih podatkov, da osebne podatke na podlagi pisne zahteve posredujejo zavarovalnicam,
je potrebno ugotoviti, da 154. člen ZZavar daje jasno pravno podlago za posredovanje točno določenih osebnih podatkov prič, udeleženih v škodnih dogodkih. ZVOP-1 v 8. členu namreč določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon, v konkretnem primeru ZZavar) ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

A. 2  I z j a v e  p r i č

1. V zvezi z zahtevami zavarovalnic za pridobitev izjav prič, je potrebno pojasniti, da je, z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov, dopustnost posredovanja odvisna od tega, ali je mogoče dokument, ki vsebuje izjavo priče, opredeliti kot zbirko osebnih podatkov oziroma kot dokument, ki vsebuje osebne podatke, ter od vprašanja, čigave osebne podatke vsebuje. Uporaba določb ZVOP-1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov je namreč odvisna prav od tega, ali gre za obdelavo osebnih podatkov in ali se ti obdelujejo v okviru zbirke osebnih podatkov.      

Glede na določbe 6. člena ZVOP-1 pomeni osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

V 6. členu ZVOP-1 je obdelava osebnih podatkov definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

Presoja, ali gre pri izjavah prič za osebne podatke, za čigave osebne podatke gre in ali gre za zbirko osebnih podatkov, je odvisna od vsakega primera posebej, zato splošnega odgovora glede dopustnosti posredovanja izjav prič ni mogoče podati.

2. V skladu z zgornjimi navedbami Pooblaščenec predlaga, da Policija zahteve zavarovalnic obravnava v skladu s postopkovnimi (procesnimi) predpisi, npr. Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB in 105/06 - ZUS-1; ZUP), zlasti glede na določbo 58. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB; ZP-1), ki določa, da se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.  

ZUP v prvem odstavku 82. člena določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. V skladu z 2. odstavkom istega člena ima to pravico tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.

Pooblaščenec je mnenja, da imajo zavarovalnice pravni interes za seznanitev z dokumenti zadeve, še posebej glede na dejstvo, da jim 154. člen, za potrebe reševanja odškodninskih zahtevkov, v okviru zbirke škodnih dogodkov omogoča zbiranje podatkov o: prekrških in kaznivih dejanjih v zvezi s škodnimi dogodki,  vrsti škodnih dogodkov, kraju, času in poteku škodnega dogodka ter opisu škode v škodnem dogodku. Poleg tega šesti odstavek ZZavar določa, da se osebni podatki iz zbirk po tem členu zbirajo tudi od »drugih oseb (prič)«.

A.3  P r o c e s n e  z a h t e v e

Ob načelni dopustnosti pridobitve osebnih podatkov prič in izjav prič, je potrebno izpostaviti zahtevo po obrazložitvi pisnih zahtev zavarovalnic (in seveda tudi odvetnikov). Zavarovalnica mora jasno in nedvoumno izkazati pogoje, ki jih zahteva ZZavar oziroma ZUP, npr. obstoj konkretne zavarovalne pogodbe, dejstvo nastanka in reševanja škodnega primera, potrebnost in primernost pridobitve osebnih podatkov prič oziroma njihovih izjav, ter v primeru zahteve po ZUP, še pravno korist oziroma pravni interes. Brez temeljito obrazložene zahteve, Policija ne more ustrezno presoditi, ali za posredovanje (osebnih) podatkov obstajajo pogoji, ki jih zahteva zakon.

B.  O D V E T N I K I

O s e b n i  p o d a t k i  p r i č   i n   i z j a v e  p r i č

1. Pri zahtevah odvetnikov za pridobitev osebnih podatkov prič in njihovih izjav, se je mogoče opreti na prvi ali drugi odstavek 10. člena Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/01; ZOdv)

ZOdv predstavlja podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu določbe 8. člena ZVOP-1. ZOdv v prvem odstavku 10. člena določa, da so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Ta pravna podlaga pride v poštev zlasti v primeru zahteve po pridobitvi izjav prič.

Drugi odstavek istega člena pa določa, da je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk  podatkov  zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Slednjo zahtevo oziroma pogoj je zaradi izjemno široke podlage, ki jo sicer daje obravnavani člen, potrebno dosledno spoštovati in jo razumeti skladno z jezikovno interpretacijo. V nasprotnem primeru bi bila pridobitev podatkov v nasprotju z 10. členom ZVOP-1. Pri tem Pooblaščenec posebej opozarja na načelo sorazmernosti, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se obdelujejo. V primeru, ko bi odvetnik pridobil osebne podatke izven namena, določenega v zakonu (torej izven potreb konkretnih procesnih dejanj), bi grobo kršil tudi načelo sorazmernosti. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da odvetnik kot pooblaščenec (seveda v kolikor ima za to veljavno pooblastilo) v konkretnem postopku zastopa osebo, ki ga je pooblastila ter lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja tudi procesna dejanja. Drugi odstavek 10. člena ZOdv je potrebno razlagati izrazito restriktivno. Osebni podatki so namreč v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, zato je strožja tudi zahteva drugega odstavka 10. člena ZOdv, kaj mora odvetnik izkazati za njihovo pridobitev. Ne zadošča, da gre za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, kakor velja po prvem odstavku 10. člena, ampak mora odvetnik dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Odvetnik mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. V kolikor odvetnik z ustreznimi listinami izkaže vse navedeno, mu je upravljavec osebnih podatkov dolžan posredovati zahtevane osebne podatke. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v tretjem odstavku 10. člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Če torej v drugih zakonih, ki določajo način zbiranja, urejanja, hrambe in zavarovanja osebnih podatkov, ni izrecno določeno, da se posredujejo (le) pooblaščenim organom, so takšni osebni podatki, upoštevajoč pogoje iz drugega odstavka 10. člena ZOdv, dostopni odvetnikom v konkretnih zadevah.

2. Poleg obravnave zahtev po določbah ZOdv, je mogoče zahteve odvetnikov presojati tudi na podlagi 82. člena ZUP.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka