Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.11.2007
Naslov: Pridobitev podatkov o družinskih članih
Številka: 0712-951/2007/2
Vsebina: Postopki na centrih za socialno delo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 18. 10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov Centra za socialno delo .... Kot primer navajate sledeče:  Gospod ... Center za socialno delo ... (v nadaljevanju CSD) prosi za vpogled ter pridobitev podatkov njegove družine, ki obsegajo podatke o starših in obeh otrocih (brat in sestra). Vse osebe so žive. Center jih od leta 2000 ne obravnava, ima pa podatke o tej družini do takrat. Otroka te družine (brat-... in sestra) sta bila v rejniški družini, ker starši niso bili sposobni skrbeti zanju (alkohol, neprimerni  življenjski pogoji, …). Zdaj že odrasli ..., ki ga je CSD skupaj z njegovo sestro nekoč vodil pod zadevo rejništvo,  želi od vas zgoraj navedene podatke, ki jih potrebuje za pisanje knjige z naslovom Zgodovina družine …. Starši so bili na denarno socialni pomoči, obravnavani kot alkoholiki in kot zanemarjena družina.

CSD je razmišljal o pravni podlagi po drugem odstavku 17. člena  Zakona o varstvu osebnih podatkov (Obdelava za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene), vendar pa ste v dvomu, kako osebi posredovati osebne podatke v anonimizirani obliki, če gre za podatke njegove družine (o starših in sestri) - uporabnik bi namreč po pridobitvi teh podatkov zagotovo točno vedel, na koga se nanašajo. Predhodna pisna privolitev teh oseb pa po vsej verjetnosti ne bo mogoča, razen morda od sestre. Zanima vas, ali je omenjeni člen ustrezna pravna podlaga za konkretni primer.

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec meni, da ima posameznik na podlagi 30. člena ZVOP-1-UPB1 pravico do seznanitve le z lastnimi osebnimi podatki, to je torej osebnimi podatki, ki se nahajajo v spisu in se nanašajo samo nanj.

Pooblaščenec pripominja, da je potrebno pot za realizacijo pravice do vpogleda v konkreten upravni spis, iskati v določbah postopkovnega zakona, konkretno Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), predvsem v določbi 82. člena ZUP, ki ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja.

O b r a z l o ž i t e v:

1. ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV
Ker je uporaba določb ZVOP-1-UPB1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov odvisna od tega, ali je nek podatek mogoče opredeliti kot osebni podatek in ali je nek dokument oziroma dokumentarno gradivo mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov, je uvodoma potrebno pojasnilo o pomenu nekaterih pojmov, kot jih v 6. členu opredeljuje ZVOP-1-UPB1:
-    Osebni podatek - pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila, itd.), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa;
-    Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

1.1 Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (podlaga, vsebina in način uveljavljanja)
 
V skladu s tretjim odstavkom 38. člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v 30. členu ZVOP-1-UPB1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo:
-    omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
-    potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali ko...je;
-    posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov;
-    posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
-    dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
-    dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
-    pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika.
 
Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah 31. člena ZVOP-1-UPB1:
-    Zahteva iz 30. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1-UPB1 pa enkrat na mesec.
-    Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in ko...je najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, ko...ja ali izdaje potrdila ne bo omogočil.
-    Izpis iz 3. točke 30. člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval.
-    Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena.
-    Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz 31. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov.

V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZVOP-1-UPB1, šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi 2. člena ZInfP, pravico pritožbe na Pooblaščenec. Po tem pa je po 34. členu ZVOP-1-UPB1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.

Kot izhaja iz vaših navedb je posameznik zahteval seznanitev s celotnim spisom in ne le z lastnimi osebnimi podatki. V spisu se namreč nahajajo tudi dokumenti, ki se nanašajo na socialno obravnavo njegove sestre ter staršev oziroma tudi drugi osebni podatki, na podlagi katerih je mogoče sestro in starše natančno določiti. Pooblaščenec navaja, da ima posameznik v skladu s strogo dikcijo določil ZVOP-1-UPB1 pravico do seznanitve le z lastnimi osebnimi podatki, to je torej osebnimi podatki, ki se nahajajo v spisu in se nanašajo samo nanj. Pri uresničevanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je namreč potrebno upoštevati tudi tretji odstavek 15. člena Ustave RS, ki določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Navedeno izhaja tudi iz 36. člena ZVOP-1-UPB1, ki med drugim pravi, da je pravice posameznika iz 30. člena mogoče z zakonom izjemoma omejiti tudi iz razloga varstva pravic in svoboščin drugih. Pravica do seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki namreč ni absolutna pravica. V konkretnem primeru bi bilo tako potrebno upoštevati tudi vidik varstva osebnih podatkov sestre, staršev in morebitnih drugih posameznikov, ki so podali izjave.

Ne da bi presegal okvir svojih pristojnosti, Pooblaščenec zgolj primeroma predstavlja tendence sodne prakse na družinsko – pravnem področju. Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi U-I-328/05-12, z dne 18. 10. 2007 podalo obrazložitev pravice posameznika do poznavanja svojega izvora. Pravica posameznika do poznavanja svojega izvora spada v sklop osebnostnih pravic. Temelj in mejo ustavnega varstva osebnostnih pravic določata 34. in 35. člen Ustave. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave), posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami (odločba št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158). V zvezi s pravico otroka do poznavanja svojega izvora je pomemben tudi prvi odstavek 7. člena Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP), po katerem mora biti otrok takoj po rojstvu vpisan v rojstno matično knjigo in ima od rojstva pravico do imena, pravico pridobiti državljanstvo in po možnosti pravico, da pozna svoje starše in da ti skrbijo zanj. Po drugem odstavku istega člena države pogodbenice uresničevanje teh pravic zagotavljajo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in obveznostmi, ki jim jih nalagajo ustrezni mednarodni akti s tega področja, še posebej tam, kjer bi bil otrok sicer brez državljanstva. Človekova osebnost je splet več osebnih dobrin, ki so varovane s posameznimi osebnostnimi pravicami. Že ime pove, da so to pravice, ki gredo človeku kot osebi. Z jamstvom osebnostnih pravic so zagotovljeni tisti elementi posameznikove osebnosti, ki niso varovani z drugimi določbami Ustave (s svobodo vesti, izražanja itd.), a je šele skupaj z njimi posamezniku dana možnost, da se svobodno razvija in oblikuje svoje življenje v skladu z lastnimi odločitvami. Med elemente, ki so odločilnega pomena za razvoj posameznikove osebnosti, šteje tudi poznavanje svojega lastnega izvora. Gre namreč za enega od elementov, ki je ključen za predstavo posameznika o samem sebi, pa tudi o njegovem mestu v družbi. Poznavanje lastnega izvora pomembno vpliva tudi na družinske in sorodstvene vezi. Nemožnost ugotovitve lastnega izvora pa lahko za posameznika pomeni hudo breme in negotovost. Zato v sklop osebnostnih pravic sodi tudi pravica do poznavanja svojega lastnega izvora. V širšem smislu gre za pravico do osebne identitete, katere sestavni del so tako pravica do osebnega imena in pravica do državljanstva kot tudi pravica posameznika, da pozna identiteto svojih staršev. Med razlogi, zaradi katerih ima vsakdo interes izvedeti, kdo so njegovi naravni starši, je prvi in najpomembnejši razlog psihološka potreba posameznika po identiteti.

Ker je namen varstva osebnih podatkov varstvo osebnih podatkov posameznika in je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZVOP-1-UPB1 mogoča obdelava osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene v anonimizirani obliki le, če iz te oblike posameznika ni mogoče določiti, Pooblaščenec v obravnavanem primeru ugotavlja, da pogoji anonimizacije niso izpolnjeni. Anonimizacija je namreč po določbi 18. točke 6. člena ZVOP-1 takšna sprememba oblike osebnih podatkov, da jih ni več mogoče povezati s posameznikom ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa.   V konkretnem primeru, ker se zadeva nanaša na posredovanje osebnih podatkov o določenih posameznikih (sestri in starših prosilca), pa bo na podlagi kvazi - anonimizirane oblike (izbrisa imena) vseeno mogoče določiti posameznika oziroma bo ta določljiv, zato določba 17. člena ZVOP-1 ne more biti ustrezna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, razen v primeru pisne privolitve posameznikov, kot je navedeno v nadaljevanju.

Ne glede na nezmožnost anonimizacije, pa glede vaših navedb o osebni privolitvi Pooblaščenec navaja, da določba 2. odstavka 17. člena ne zajema obravnavane situacije.
V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZVOP-1-UPB1 se osebni podatki posredujejo uporabniku tudi v neanonimizirani obliki, če je posameznik, na katerega se podatki nanašajo, za objavo osebnih podatkov v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev, vendar mora uporabnik teh podatkov izkazati znanstveno – raziskovalni, zgodovinski ali statistični namen.

Na tem mestu Pooblaščenec omenja še Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju Konvencija), ki v 8. členu ureja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, in sicer, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 1989 odločilo o podobni zadevi (Gaskin v. Združeno Kraljestvo), kjer je zavzelo stališče, da kartoteka socialnega organa predstavlja neke vrste nadomestilo za spomine iz otroštva, ki razkrivajo zelo osebne aspekte življenja. Lokalne oblasti so namreč nasprotovale razkritju kartoteke zaradi varovanja javnega interesa, saj naj bi bila kartoteka napravljena v največji meri zaupnosti (s strani zdravnikov, socialne službe, policistov za pogojni odpust, rejnikov…), vendar pa ima višje sodišče (pred katerim je potekal primer) možnost, da dovoli razkritje osebnih podatkov, če gre za primere škodnega ravnanja proti tej osebi. Združeno Kraljestvo ima namreč sistem, ki omogoča dostop do socialno-varstvenih podatkov otroka s pristankom tistega, ki je podatke pripravil oziroma prispeval, zato je zavrnitev dostopa do podatkov iz kartoteke socialnega organa po mnenju odločitve sodišča očitno vmešavanje v zasebno in družinsko življenje posameznika, torej gre za kršitev 8. člena Konvencije. Sodišče je zavzelo stališče, da je potrebno pred razkritjem kartoteke pridobiti dovoljenja oseb, ki so prispevale informacije vanjo.

2. ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU KOT MOŽNA PRAVNA PODLAGA ZA REALIZACIJO VPOGLEDA V UPRAVNI SPIS

Kot izhaja iz vaših navedb, želi posameznik seznanitev z osebnimi podatki iz spisa CSD, ki se je vodil zanj in za njegovo sestro v zvezi s postopkom rejništva. Praviloma otroci v socialnih postopkih (rejništvo) niso stranke postopka, pa vendar iz vaših navedb ni razvidno, ali je bil posameznik morebiti v rejništvu tudi po polnoletnosti zaradi nadaljevanja šolanja. Pred sodišči je namreč otrok stranka v postopku le, če je dopolnil 15 let in je razsoden. Ker Pooblaščenec ne more z gotovostjo trditi, ali je posameznik bil stranka postopka ali ne, Pooblaščenec omenja določbo 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), ki ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Stranke v postopku imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.

Iz navedenega lahko logično sklepamo, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki.

Pravico seznaniti se z dokumenti zadeve ter te dokumente prepisati ali preslikati ima tudi oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Zakon v zvezi s to pravico opredeljuje obstoj pravne koristi kot pogoj za vpogled v dokumente zadeve, podobno kot v zvezi s pravico stranskega udeleženca, da se udeleži upravnega postopka (v 43. členu ZUP). V tem primeru je namreč obstoj pravne koristi pogoj za udeležbo v upravnem postopku. Stranski udeleženec se torej želi udeležiti upravnega postopka zato, ker želi s tem zavarovati neko svojo pravno korist (ta pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). V obravnavanem primeru pa želi zainteresirana oseba pregledati (in prepisati ali preslikati) dokumente zadeve zato, ker bi od tega imela neko pravno korist. Tudi v tem primeru je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zainteresirana oseba mora izkazati verjetnost, da bo od vpogleda v dokumente zadeve imela pravno korist. Organ, ki vodi postopek, lahko od zainteresirane osebe zahteva, da obstoj svoje pravne koristi obrazloži pisno ali ustno na zapisnik.

V primeru zavrnitve vpogleda v spis na podlagi 82. člena ZUP Informacijski pooblaščenec ni pritožbeni organ. Po določbi 8. odstavka 82. člena ZUP je v primeru zavrnitve vpogleda v spis mogoča pritožba, poleg tega pa se je v primeru morebitnih kršitev dobro obrniti s prijavo na upravno inšpekcijo, ki kot organ v sestavi deluje v okviru Ministrstva za javno upravo.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka