Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 13.11.2007
Naslov: Prekomirno zbiranje OP za člane volilnih komisij
Številka: 0712-963/2007/2
Vsebina: EMŠO in davčna
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel e-sporočilo s prošnjo za mnenje glede:

Na volišču ste bili član volilnega odbora. Po pošti ste od Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) prejeli obvestilo, v katerem so zahtevali izpolnitev priloženega obrazca z vašimi osebnimi podatki, ker v nasprotnem primeru ne bodo imeli podatkov, potrebnih za izplačilo. Na obrazcu so bili zahtevani naslednji osebni podatki: TRR, EMŠO, davčna številka in pri kateri banki je transakcijski račun odprt. Izplačilo denarja pa se izvede »na roko«.

V nadaljevanju na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vprašanjem:

Oba podatka – EMŠO in davčna številka posameznika – predstavljata enolično popolno identifikacijo  posameznika, zato je zbiranje in obdelava obeh podatkov hkrati odveč. Po mnenju Pooblaščenca je takšno zbiranje nepotrebno in neprimerno, prav tako pa je nepotrebno in v neskladju z načelom sorazmernosti, ki ga določa ZVOP-1. V konkretnem primeru je tako tudi zbiranje podatka o TRR prekomerno, saj gre za izplačilo denarja »na roko« in se številka TRR ne potrebuje.

Pooblaščenec meni, da bi bilo v konkretnem primeru upravičeno in zadostno zbiranje samo podatka o davčni številki posameznika.

Izstavitev blagajniškega izdatka je upravičena in potrebna, saj mora biti vsako izplačilo iz proračuna Republike Slovenije utemeljeno in transparentno izvršeno na podlagi listinskega dokaza, kar v vašem primeru predstavlja blagajniški izdatek.

O b r a z l o ž i t e v:

1.) UPRAVIČENOST  OBDELAVE OSEBNIH PODATKOV

Državi je prepovedan vsak poseg v pravice in svoboščine posameznika, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni. 38. člen Ustave RS zagotavlja varstvo osebnih podatkov in določa, da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V drugem odstavku 38. člena Ustave pa je določeno, da mora zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, varstvo in tajnost osebnih podatkov določati zakon. Poleg zahteve, da so takšne omejitve dopustne samo z zakonom in da morajo biti že v samem zakonu podani bistveni kriteriji (jasna določitev vsebine, namena in obsega urejanja) za nadaljnje delovanje, mora biti v samem zakonu spoštovano tudi načelo sorazmernosti.

Načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov je temeljno načelo ZVOP-1, ki v 3. členu določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pri navedenem načelu Pooblaščenec še posebej opozarja na dva pojma: namen obdelave in ustrezen obseg obdelave osebnih podatkov, ki sta, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pomembno vodilo pri obdelavi osebnih podatkov.

DVK spada v javni sektor, kot le tega opredeljuje 22. točka 6. člena ZVOP-1, zato moramo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 poiskati v njegovem 9. členu, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju:
1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
2. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
3. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
4. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

V navedenem konkretnem primeru moramo torej podlago za obdelavo osebnih podatkov poiskati v zakonu.

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJF) v 56. členu določa, da mora vsak izdatek iz proračuna imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, je treba pred izplačilom preveriti in pisno potrditi. Pooblaščenec je z navedenim želel poudariti in izpostaviti predvsem zahtevo po upravičenosti in transparentnosti izplačil, ki jih izplačuje Republika Slovenija. Upravičenost izplačila je potrebno natančno izkazati.

Za vsak prikazan izdatek, mora prejemnik sredstev dokazati nujnost in upravičenost njegovega nastanka. Plačila končnih upravičencev morajo biti podprta: s kopijami  plačanih računov ali listin enake dokazne vrednosti, blagajniški izpiski, izpisom iz TRR in podobno. Pooblaščenec meni, da blagajniški izdatek, katerega fotokopijo ste priložili svojemu dopisu, ustreza temu namenu in je upravičeno zahtevan.

2.) OSEBNI PODATKI

V dopisu navajate, da ste zaradi plačila za delo na volišču, morali okrajni volilni komisiji posredovati naslednje osebne podatke: EMŠO, davčno številko in TRR, izplačilo pa je bilo opravljeno v gotovini – »na roko«.

2.1. EMŠO

Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 1/1999, v nadaljevanju ZCRP) v prvem odstavku 6. člena določa, da je enotna matična številka občana (EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V drugem odstavku istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.

EMŠO torej pomeni osnovno in najtočnejšo identifikacijo posameznika. Iz nje se lahko razberejo tudi drugi podatki o posamezniku, kot so njegova starost in spol. Vsi ti podatki po mnenju Pooblaščenca v konkretnem primeru niso ne potrebni in ne primerni.

2.2. DAVČNA ŠTEVILKA

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1) v 64. členu z naslovom »Identifikacijska številka za davčne namene« določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec ugotavlja, da med DVK (Republiko Slovenijo) in vami v konkretnem primeru nastane »davčno« razmerje, saj se vaša davčna obremenitev z izplačilom denarja za opravljeno delo v volilnem odboru, spreminja (plačilo vas davčno obremeni).

S tega vidika Pooblaščenec meni, da je takšna obdelava osebnih podatkov upravičena.

Pooblaščenec glede na navedeno, poudarja, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. To pa – tudi po navedbah Ustavnega sodišča RS, v odločbi št. U-I-229/03, z dne 09.02.2006 – pomeni, da je zbiranje kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč, saj zadostuje zgolj eden.  

2.3. TRANSAKCIJSKI RAČUN

Pooblaščenec v konkretnem primeru ne najde pravne podlage za zbiranje podatka o TRR, saj gre za izplačilo denarja »na roko«, v gotovini, zaradi česar meni, da je zbiranje podatka o TRR nepotrebno in neskladno z načelom sorazmernosti, ki ga določa ZVOP-1 glede obsega zbiranja osebnih podatkov.

Če torej menite, da kdorkoli nezakonito (to je tudi prekomerno) obdeluje določene osebne podatke, lahko na Pooblaščenca naslovite tudi pisno prijavo. V takšni prijavi morate poleg vaših kontaktnih podatkov (osebno ime, naslov, tel. številka ali naslov e-pošte) čim bolj natančno navesti, katere osebne podatke naj bi nezakonito obdelovali, kdo naj bi te podatke zbiral, morebitne dokaze o nezakonitem posredovanju in zbiranju osebnih podatkov, priče. Vašo prijavo bo obravnaval državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, ki vas bo po zaključku postopka pisno obvestil o svojih ugotovitvah in ukrepih.

V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka