Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.11.2007
Naslov: Izdelava seznama radioamaterjev s podatki, pridobljenimi na interentu
Številka: 0712-955/2007/2
Vsebina: Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

prejeli smo vaše elektronsko sporočilo.

V njem navajate, da bi kot fizična oseba radi vodili seznam (evidenco), na kateri bi bil označen klicni znak postaje (radioamaterska licenca - več informacij na APEK-u  www.apek.si/sl/radiokomunikacije_brez_radiodifuzije) in diplome, ki jih je postaja osvojila (npr. v tekmovanjih). Večina teh podatkov je javno objavljenih na internetnih straneh organizatorja tekmovanj, medijih (časopis), ali pa v bazah, v katere radioamaterji sami vpišejo svoje podatke. Sprašujete nas, ali lahko zdaj te podatke, ki so javno dostopni (mediji in na internetnih straneh organizatorja), uporabite.
Zanima vas ali se lahko v primeru, ko je oseba dala svoje podatke (osebno ime, naslov, elektronski naslov) v evidenco na spletno stran, v katero so tudi ostali radioamaterji vpisali svoje podatke, ta evidenca uporabi (primer www.hamcall.net), oziroma ali je v zgornjih primerih potrebno soglasje posameznikov.


V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

Informacijski pooblaščenec je mnenja, da lahko v zasebnem sektorju ustvarite zbirko osebnih podatkov, v kateri se nahajajo osebni podatki posameznikov, ki so bili na podlagi njihovega soglasja javno objavljeni na različnih spletnih straneh, preko katerih ste jih tudi pridobili. Če nameravate take osebne podatke uporabljati v namene neposrednega trženja, morate pri tem upoštevati tudi spodaj navedene določbe ZVOP-1 in Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04, v nadaljevanju ZEKom).

Osebni podatek je v skladu s 1. tč. 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

Zbirka osebnih podatkov je v skladu s 5. tč. 6. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran  na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.

Upravljavec osebnih podatkov je v skladu z 6. tč. 6. člena ZVOP-1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave.

Občutljivi osebni podatki so v skladu z 19. tč. 6. člena ZVOP-1 podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške.

Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je navedena v 1. odstavku 8. člena ZVOP-1 in določa, da se ti podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Naslednji odstavek istega člena določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju so določene v 10. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (1. odst.). Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (2. odst.).

Ob tem velja opozoriti tudi na 16. člen ZVOP-1, ki ureja eno izmed temeljnih načel varstva osebnih podatkov, t.j. načelo namembnosti ali načelo namenskosti in določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

13. člen ZVOP-1, ki ureja pravno podlago za obdelavo občutljivih osebnih podatkov v 5. tč.,določa, da se občutljivi osebni podatki med drugim lahko obdelujejo tudi, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega in izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe.

Občutljivi osebni podatki so najsubtilnejša kategorija osebnih podatkov, ki prav zaradi svoje občutljivosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito. Zato ZVOP-1 v 13. členu omejuje dopustnost obdelave omenjenih podatkov na osem taksativno določenih pravnih podlag, med katerimi najdemo tudi zgoraj navedeno, v 5. tč. 13. člena določeno pravno podlago za obdelavo teh podatkov. Če pa je na podlagi te določbe dopustno obdelovati občutljive osebne podatke posameznika, ki jih je ta prej javno objavil in pri tem ni imel očitnega in izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe, potem je pod istimi pogoji na podlagi argumenta a maiori ad minus, t.j. sklepanja od večjega na manjše toliko bolj dopustno obdelovati osebne podatke, ki ne spadajo v posebej zaščiteno kategorijo občutljivih osebnih podatkov. Na podlagi takega sklepanja je Informacijski pooblaščenec mnenja, da določba 5. tč. 13. člena predstavlja ustrezno pravno podlago za obdelavo vseh osebnih podatkov, tudi tistih, ki jih navajate v vašem elektronskem sporočilu, in ki nimajo statusa občutljivih osebnih podatkov iz 19. tč. 6. člena ZVOP-1.
 
Na podlagi povedanega je Informacijski pooblaščenec mnenja, da lahko kot fizična oseba ustvarite zbirko osebnih podatkov, v kateri se nahajajo osebni podatki posameznikov, ki so bili na podlagi njihovega soglasja objavljeni na različnih spletnih straneh.  

V vašem vprašanju sicer ne navajate, v kakšen namen nameravate uporabljati tako zbrane osebne podatke, zato Informacijski pooblaščenec opozarja še na zakonske določbe, ki jih morate upoštevati, če nameravate tako zbrane osebne podatke uporabiti v namene neposrednega trženja. Pridobivanje osebnih podatkov in njihova uporaba za namene neposrednega trženja je urejena v 72. členu ZVOP-1. Osebne podatke posameznikov, ki jih je pravna ali fizična oseba zbrala iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, lahko uporablja tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami ZVOP-1, če drug zakon ne določa drugače. Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah iz 73. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru bi bilo to vaše podjetje) trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja.

Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je neposredno trženje preko elektronske pošte podrobneje urejeno v specialnem zakonu, in sicer v ZEKom, ki neposredno trženje in s tem povezano varstvo osebnih podatkov ureja drugače kot ZVOP-1. V 1. odst. 109. čl. ZEKom je tako določeno, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo, če naročnik predhodno soglaša s tem.  V 2. odst. istega člena pa je določeno, da lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. 3. odst. 109. čl. nadalje določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih tega člena, dovoljena le s soglasjem naročnika. Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, pa v skladu s 4. odst. 109. čl. ZEKom ni dovoljeno pošiljati.

ZEKom torej omogoča neposredno trženje le s privolitvijo posameznika (t.i. načelo opt-in). Edini odstop od strogega opt-in načela v ZEKom pomeni 2. odst. 109. čl., ki se nanaša na primere, ko je posameznik kupec fizične ali pravne osebe, ki izvaja oglaševanje preko elektronske pošte in je ta oseba od kupca pridobila njegov elektronski naslov. Vendar mora upravljavec osebnih podatkov tudi v teh primerih (tako kot sicer zahteva ZVOP-1 v 73. čl.) z neposrednim trženjem (oglaševanjem) prenehati takoj, ko posameznik to zahteva (t.i. načelo opt-out). Uporabe elektronskih naslovov, pridobljenih iz javno dostopnih virov, za namene neposrednega trženja pa ZEKom ne dovoljuje.

Za neposredno trženje, ki je urejeno v ZVOP-1, torej lahko uporabite v 72. členu naštete osebne podatke, ki ste jih pridobili iz javno dostopnih virov, za neposredno trženje, ki ga ureja ZEKom pa tako pridobljenih osebnih podatkov brez privolitve posameznikov ne morete uporabiti.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka