Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.11.2007
Naslov: Uporaba registra registriranih vozil s strani mestnega redarstva
Številka: 0712-957/2007/2
Vsebina: Posredovanje OP med upravljavci
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje glede:

Pred dnevi ste prejeli plačilni nalog za odvoz odsluženega kombija, s katerim, kot navajate, nimate nobene zveze. Na plačilnem nalogu je izpisana številka šasije, ki po vaših trditvah, ne more biti enaka številki šasije kombija, ki ste ga res imeli pred časom, saj je le ta že nekaj let uničen. Menite, da je Mestno redarstvo Ljubljana zlorabilo vpogled v evidenco registriranih vozil in želite, da preučimo prakso mestnega redarstva.

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji:

Mestno redarstvo je v primeru, ki ga navajate v vašem dopisu, imelo ustrezno pravno podlago za obdelavo vaših osebnih podatkov v ZVCP na podlagi 236. člena, ki določa, da imajo pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila, zato po mnenju Pooblaščenca mestno redarstvo ni zlorabilo svojih zakonitih pristojnosti.

Lahko pa seveda v postopku zahteve za sodno varstvo po Zakonu o prekrških ugovarjate lastništvo vozila.

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, v nadaljevanju ZORed) ureja uresničevanje pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva, določa pa tudi pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev ter vsebino in način vodenja evidenc.

V 2. členu ZORed določa, da mestna občina ustanovi mestno redarstvo z odlokom, ki ga na predlog županje ali župana (v nadaljnjem besedilu: župan) sprejme občinski svet. Tretji odstavek istega člena določa še, da če občina ne ustanovi občinskega redarstva ali medobčinskega redarstva, določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, da naloge občinskega redarstva opravlja občinski redar ali občinska redarka (v nadaljnjem besedilu: občinski redar).

Mestna občina Ljubljana je na podlagi navedene pravne podlage sprejela Odlok o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, (Uradni list RS, št. 51/2007, v nadaljevanju Odlok). Ta Odlok med drugim v 1. členu določa, da mestna uprava izvaja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Drugo poglavje navedenega Odloka v 5. členu določa organizacijo mestne uprave in kot prekrškovni organ določa tudi mestno redarstvo.

Delovno področje mestnega redarstva je opredeljeno v 25. členu Odloka: mestno redarstvo kot prekrškovni organ MOL v okviru in v skladu s predpisi zagotavlja pripravo programa varnosti MOL ter na njegovi podlagi skrbi za javno varnost in javni red na območju MOL in je pristojno:
– nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
– varovati ceste in okolje,
– skrbeti za varnost na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
– varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,
– vzdrževati javni red in mir,
– voditi prekrškovni postopek v skladu z zakonom,
– voditi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom.

Mestni redarji so javni uslužbenci , zato moramo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 poiskati v njegovem 9. členu, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju:
1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
2. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
3. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
4. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

V konkretnem primeru moramo za obdelavo osebnih podatkov, ki jih obdelujejo mestni redarji, torej poiskati ustrezno pravno podlago v zakonu.

Splošni zakon, ki v Republiki Sloveniji na makro nivoju ureja področje prometne varnosti oz. cestnega prometa je Zakon o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 133/06, v nadaljevanju ZVCP).

V 202. členu ZVCP ureja evidenco registriranih vozil, ki vsebuje naslednje podatke:
– registrsko označbo;
– datum registracije;
– registracijsko organizacijo, ki je vozilo registrirala;
– številko vpisa;
– datum prve registracije vozila (datum, kraj, registrska označba);
– serijsko številko, datum izdaje in datum veljavnosti prometnega dovoljenja in registracijsko organizacijo, ki ga je izdala;
– podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila: ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma sedež;
– podatke o lastniku: ime in priimek oziroma firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža;
– podatke o vozilu: vrsta in kategorija, znamka, tip, varianta in izvedba, komercialna oznaka vozila, identifikacijska številka vozila, tip ali koda motorja, moč in prostornina motorja, masa vozila, največja dovoljena masa vozila, razen za motorna kolesa in kolesa z motorjem, število sedežev in stojišč, oblika ali namen karoserije ali okvirja, barvo vozila in vrsta goriva, ki ga vozilo troši, razmerje med močjo motorja in maso vozila za motorna kolesa v kW/kg;
– podatke o tehničnem pregledu vozila (organizacija, ki je opravila pregled, datum pregleda, ugotovljeno stanje, vizualno ugotovljene napake in izmerjene vrednosti na posameznih napravah in opremi vozila);
– podatke o sklenjenem obveznem zavarovanju (številka zavarovalne police in zavarovalnica ter trajanje zavarovalne police);
– številko in datum dokumenta o skladnosti vozila;
– po potrebi tudi podatke o vozilu, ki jih vsebuje dokument iz prejšnje alinee.

Evidenco registriranih vozil vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Podatke v evidenco vnašajo registracijske organizacije.

ZVCP v 236. členu določa, da ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, upravna enota in ministrstvo, pristojno za promet, imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih. Drugi odstavek istega člena pa določa, da podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila.

Mestno redarstvo je v primeru, ki ste ga navedli v vašem dopisu, imelo pravno podlago v za obdelavo vaših osebnih podatkov v ZVCP in po mnenju Pooblaščenca ni zlorabilo svojih pristojnosti.

Pooblaščenec pa opozarja na 32. člen ZVOP-1, na podlagi katerega mora upravljavec  osebnih podatkov (torej v vašem primeru Ministrstvo za notranje zadeve) na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. Drugi odstavek istega člena določa še, da mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika obvestiti vse uporabnike osebnih podatkov in pogodbene obdelovalce, katerim je posredoval osebne podatke posameznika, preden so bili izvedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka, o njihovi dopolnitvi, popravku, blokiranju ali izbrisu po prejšnjem odstavku. Izjemoma mu tega ni potrebno storiti, če bi to povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa.
 
Nadalje 33. člen ZVOP-1 določa postopek in sicer, zahteva ali ugovor za dopolnitev, popravek, blokiranje, izbris in ugovor se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Dopolnitev, popravo, blokiranje ali izbris osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov opraviti v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. V istem roku mora odločiti o ugovoru. Če upravljavec osebnih podatkov ne ravna po prejšnjem odstavku, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Če upravljavec osebnih podatkov sam ugotovi, da so osebni podatki nepopolni, netočni ali neažurni, jih dopolni ali popravi in o tem obvesti posameznika, če zakon ne določa drugače. Stroške v zvezi z dopolnitvijo, popravo in izbrisom osebnih podatkov, obvestilom ter odločitvijo o ugovoru krije upravljavec osebnih podatkov.

ZVOP-1 v 34. členu daje pravico za sodno varstvo posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice v skladu z ZVOP-1.

Pooblaščenec ugotavlja, da ZVCP v 197. členu določa obveznost lastnika registriranega vozila, da mora odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če je vozilo uničeno – Pooblaščenec se osredotoča na konkretni primer, naveden v vašem dopisu.

Pooblaščenec na koncu dodaja in svetuje, da pri upravljavcu osebnih podatkov preverite, ali so vaši osebni podatki, ki jih upravljavec vodi v evidenci registriranih vozil, pravilni in ažurni, hkrati pa Pooblaščenec opozarja še na obveznost odjave uničenega vozila. S tem, ko bi v evidenci registriranih vozil bilo zabeleženo dejstvo uničenja avtomobila, bi, po mnenju Pooblaščenca, bilo zadoščeno zahtevi po ažurnosti zbirke osebnih podatkov.

Lahko pa seveda tudi v postopku zahteve za sodno varstvo po Zakonu o prekrških ugovarjate lastništvo vozila.
 
V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka