Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 30.10.2007
Naslov: Obveščanje delavcev prek oglasne deske
Številka: 0712-966/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 24.10.2007, v kateri navajate, da ste družba, v kateri je delo sezonskega značaja, zato delodajalec izkorišča možnost prerazporeditve delovnega časa. Da bi odrejanje delovne obveze, v katero spadajo tudi ure prerazporeditve delovnega časa, potekalo v skladu z veljavno zakonodajo, delodajalec zaposlene o tej obliki delovne obveznosti obvešča preko oglasne deske. Ta oblika obveščanja je samo takrat, ko je odrejena prerazporeditev delovnega časa za manjše število zaposlenih od enega do treh dni pred delovno obvezo. Navajate, da se pri tem obveščanju delodajalec poslužuje oglasnih desk, na katere izobesi seznam zaposlenih z imenom in priimkom ter šifre zaposlenih, za katere je prerazporeditev delovnega časa delovna obveza. Zakon o varstvu osebnih podatkov takega načina obveščanja ne predvideva, zato predstavniki delavcev dvomite v  pravilnost takega načina obveščanja zaposlenih. Prosite nas za mnenje, ali je vaš dvom v pravilnost takega obveščanja pravilen.


V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

Pooblaščenec ocenjuje, da opisan način obveščanja delavcev ustreza določbam ZDR in ZVOP-1 samo pod pogojem, da imajo dostop do navedene oglasne deske oz. do teh podatkov zaposleni delavci v vaši družbi, ki so zaradi delavnega procesa vključeni v takšen način razporejanja delovnega časa.

V skladu z 38. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu.

Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi 8. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika.

Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo 3. tč. 6. čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

Osebni podatek, pa je v skladu s 1. točko 6. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je glede na 2. tč. istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v 10. čl. ZVOP-1, ki v 1. odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu s 3. odst. 10. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec delovno pravno področje specialno uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih je določno opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, in ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katerekoli osebne podatke, niti da bi jih obdeloval v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

V danem primeru gre za osebne podatke, s katerimi delodajalec razpolaga v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo. Vendar pa se postavi vprašanje širine obdelave teh podatkov.  Delodajalec namreč lahko te osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo v okviru zakonske podlage oziroma v okviru potrebe za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

V obravnavanem primeru takšno zakonsko podlago, glede razporejanja delovnega časa ureja 147. čl. ZDR, ki v 3. odst. določa, da mora delodajalec v pisni obliki obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa posameznega delavca oziroma tri dni pred razporeditvijo delovnega časa več kot deset delavcev. Obdelava osebnih podatkov delavcev je torej v tem primeru potrebna za uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Seveda pa se postavi vprašanje, ali je gornji zakonski določbi zadoščeno, če se delavce obvesti preko oglasne deske, in ali je tak način obveščanja tudi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščenec ocenjuje, da tak način obveščanja ustreza določbi ZDR, saj zakon govori zgolj o pisnem obvestilu, za kar se lahko šteje tudi oglasno desko. Določbam ZVOP-1 pa ustreza samo pod pogojem, da imajo dostop do navedene oglasne deske izključno tisti zaposleni v vaši družbi, ki so zaradi delavnega procesa vključeni v takšen način razporejanja delovnega časa.

Po mnenju Pooblaščenca je torej izključno na ta način urejena obdelava (objava) osebnih podatkov v skladu z njenim namenom, to je obveščanje tistih zaposlenih delavcev, ki so zaradi narave dela vezani na prerazporeditev delovnega časa. Morebitni dostop do navedenih podatkov s strani drugih pa po mnenju Pooblaščenca predstavlja prekomerno obdelavo osebnih podatkov, ki je v nasprotju s samim namenom obdelave osebnih podatkov, kakor tudi z načelom sorazmernosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (3. čl. ZVOP-1).

S spoštovanjem.

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka