Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 22.10.2007
Naslov: Pridobivanje OP iz GERK za potrebe registra pridelovalcev vina
Številka: 0712-940/2007/2
Vsebina: Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je dne 16. 10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da se na podlagi Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: ZVin) in Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: Pravilnik) na upravnih enotah, v sklopu aplikacije Registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljevanju: register), katerega upravljavec je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP), vodi register. Zavezanci za vpis v register so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode v promet V nadaljevanju: pridelovalci). Ker so v primeru, če se pridelovalec ne vpiše v register oziroma, če v register ne priglasi podatkov, kot to določa ZVin, za pridelovalca predvidene sankcije, ste v vaši upravni enoti, v »duhu občanom prijazne državne uprave«, razmišljali, da bi iz evidence aplikacije grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: evidenca GERK), ki jo prav tako upravlja MKGP, na podlagi ortofoto posnetkov in podatkov zemljiškega katastra poiskali tiste pridelovalce, ki se še niso vpisali v register, pa bi se po zakonu morali, in jih, v izogib morebitnim poznejšim sankcijam s strani inšpekcijskih služb, z vljudnostnim obvestilom opozorili na obveznost vpisa v register ter jih hkrati seznanili o tem, da lahko to opravijo tudi na vaši upravni enoti. Vendar se vam hkrati ob tem pojavlja pomislek oziroma dilema, ali morda ne bodo kršene pravice oziroma varstvo osebnih podatkov pridelovalcev po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju: ZVOP-1). Zato ste se obrnili na Pooblaščenca s prošnjo oziroma vprašanjem, ali je pridobivanje podatkov o lastništvu zemljišč v ta namen ter pošiljanje takšne vrste obvestil dopustno glede na določbe ZVOP-1?

V nadaljevanju vam na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena ZVOP-1 ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) Pooblaščenec posreduje neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pooblaščenec poudarja, da se to mnenje nanaša samo na primere, ko je pridelovalec fizična oseba. Kadar je pridelovalec samostojni podjetnik posameznik, ki je sicer tudi fizična oseba, so njegovi podatki iz druge alineje prvega odstavka 15. člena ZVin (osebno ime, naslov, davčna številka), javni podatki, saj so hkrati tudi firma njegov sedež in davčna številka poslovnega subjekta, zato zanj ne velja režim varstva osebnih podatkov. Njegovo osebno ime oziroma firma davčna številka in naslov oziroma sedež namreč postanejo javni z vpisom v register.

Upravna enota ...(v nadaljevanju: UE ...) lahko z vljudnostnim obvestilom pridelovalce opozori na obveznost vpisa v register ter jih hkrati seznani o tem, da lahko to opravijo tudi na njeni upravni enoti. Pravno podlago za pridobitev podatkov iz evidence GERK in zemojiškoknjižnega katastra ima UE ...v šesti alineji prvega odstavka 18. člena ZVin  iz namena vodenja podatkov iz 15. člena ZVin.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov

Po določbi 8. člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker je določba splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene v 9. členu ZVOP-1 za javni sektor. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Po določbi prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Za javni sektor se po 22. točki 6. člena ZVOP-1 štejejo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti.

Obdelava osebnih podatkov po 3. točki 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

2. Obdelava osebnih podatkov v posebnem zakonu

2.1 Posebni zakon je ZVin

UE ...sodi, po 22. točki 6. člena ZVOP-1, v javni sektor. UE ...lahko, po določbi prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, osebne podatke obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ta zakon je ZVin, ki v prvem odstavku 18. člena določa, da MKGP in upravne enote pri vzpostavitvi registra in vodenju podatkov iz 15. člena ZVin za določitev absolutnih vinogradniških leg obdelujejo naslednje podatke:
–    o pridelovalcih iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
–    o kmetijskih gospodarstvih iz evidence kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
–    osebno ime, naslov ter enotna matična številka pridelovalca in članov njegovega gospodinjstva, kot ga določa predpis, ki ureja trošarine, iz registra prebivalcev,
–    o vinogradih in vinski trti iz evidence kmetijskih gospodarstev in iz evidence ministrstva o rabi kmetijskih zemljišč, ki se vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko pa tudi iz zemljiškega katastra, topografskih načrtov in kart,
–    o podnebju iz podatkovne zbirke Agencije za okolje Republike Slovenije,
–    iz drugih zbirk osebnih podatkov in zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, pravne osebe javnega prava in druge osebe javnega prava, če to ni prepovedano z drugim zakonom.

Po določbi 14. člena ZVin se v register vpišejo pridelovalci, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode in izpolnjujejo pogoje iz 13. člena ZVin. Podrobneje je postopek vpisa v register določen s Pravilnikom, in sicer se postopek vpisa v register uvede na podlagi vloge pridelovalca (9. člena Pravilnika). Določba 15. člena ZVin pa določa nabor podatkov, ki se vodijo v registru. ZVin v 7. točki prvega odstavka  56. člena določa, da se z globo, za hujši prekršek, kaznuje velikega pridelovalca, ki opravlja svoje delo kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne priglasi podatkov v register, kot to določa 15. člen ZVin. V smislu ugotavljanja zavezancev za vpis v register s strani UE ...(za pridelovalce je vpis v register obvezen) se postavlja vprašanje, na kakšen način bo sicer UE ...ugotavljala, kdo je zavezanec za vpis v register, če ne ravno z vpogledom v evidence iz 18. člena ZVin za namen vodenja podatkov iz 15. člena ZVin. Zato je, po mnenju Pooblaščenca obdelavo podatkov iz 18. člena ZVin (za namen vodenja podatkov iz 15. člena ZVin) mogoče razumeti tako široko, da UE ..., kljub temu, da pridelovalčeve vloge za vpis v register še ni prejela, lahko, v »duhu občanom prijazne državne uprave«, z vljudnostnim obvestilom, pridelovalce opozori na obveznost vpisa v register ter jih hkrati seznani, da lahko to opravijo tudi pri njej. Pravno podlago za pridobitev podatkov iz evidence GERK in zemljiškoknjižnega katastra ima UE ...v šesti alineji prvega odstavka 18. člena ZVin.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka