Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 06.11.2007
Naslov: Pridobitev obdukcijskega poročila
Številka: 0712-978/2007/2
Vsebina: Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 28.10.2007 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, kako je mogoče priti do obdukcijskega poročila vašega očeta, ki je umrl leta 1991. Sprašujete nas, kako se začne postopek za poizvedbo in na katero osebo ali inštitut se lahko obrnete?

V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem:

1.    Ali imate kot hčerka zakonsko podlago za zahtevo obdukcijskega poročila izpred 16 let za vašega očeta?
2.    Kdo je upravljavec zbirke osebnih podatkov, ki vsebuje omenjeno obdukcijsko poročilo in od katerega lahko zahtevate to poročilo?


Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

1.    V kolikor vaš oče tega ni prepovedal in če za uporabo osebnih podatkov izkažete pravni interes, imate kot hčerka v skladu s 23. členom ZVOP-1 pravico, da zahtevate obdukcijski zapisnik svojega očeta.

2.    Od vrste obdukcije je odvisno, kdo hrani obdukcijske zapisnike, med možnimi upravljavci pa so Inštitut za varovanje zdravja, Klinični center ali Inštitut za sodno medicino pri Medicinski fakulteti. Predlagamo, da pričnete s poizvedovanjem pri izvajalcu zdravstvenih storitev (npr. bolnišnica), kjer je pacient umrl, ali pravni (RS, pravosodni organi) oziroma fizični osebi (npr. mrliški preglednik), ki je predlagala (zahtevala) izvedbo obdukcije.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Ureditev obdelave osebnih podatkov umrlih posameznikov
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Obdukcijski zapisnik je po mnenju Pooblaščenca vsekakor del zbirke osebnih podatkov o umrlih posameznikih v smislu 5. točke 6. člena ZVOP-1 in njegovo posredovanje ali razkritje tretjim osebam pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1.

Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja ZVOP-1 v 23. členu, in sicer lahko upravljavec zbirke osebnih podatkov, ki vsebuje obdukcijska poročila, podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na obstoj druge zakonske podlage, pa lahko v skladu s 23. členom ZVOP-1 upravljavec osebnih podatkov (v primeru obdukcijskega zapisnika bi lahko bili upravljavci različne zdravstvene ustanove glede na vrsto obdukcije in vzrok smrti, o tem več spodaj) podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (kot hčerka to nedvomno ste), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

Iz navedenega izhaja, da imate pod predstavljenimi pogoji, torej predvsem, če vaš oče tega ni prepovedal in če izkažete za to pravni interes, kot hčerka pravico zahtevati vpogled v obdukcijsko poročilo vašega očeta, v kolikor je bila seveda obdukcija izvedena.

Izkazan pravni interes, ki je potreben za seznanitev s samo zdravstveno dokumentacijo izvajalci zdravstvenih storitev zaradi nedefiniranosti pojma razumejo različno. V osnovi gre za neposreden in na zakon oprt osebni interes. Primer takšnega popolnoma in neposredno izkazanega pravnega interesa so na primer: predložitev potrdila o vloženi tožbi (oziroma poziva sodišča za odgovor na tožbo v primeru, da sorodnik nastopa kot toženec) ali poziva sodišča za dopolnitev tožbe (ker bo ta brez podatkov iz zdravstvene dokumentacije običajno nepopolna) ter drugega dokazila, ki izkazuje pasivno ali aktivno udeležbo v nekem konkretnem postopku, ki je že v teku (npr. dokazilo o teku kazenskega postopka, v katerem bi sorodnik npr. lahko imel premoženjsko pravni zahtevek ali pa dokazilo o sodniški napotitvi na pravdo, če dedič v zapuščinskem postopku uveljavlja neveljavnost oporoke).

V primeru, da je umrli pacient za časa življenja izrecno prepovedal seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo s strani tretjih oseb, sorodniki ne glede na zgornje navedbe nimajo možnosti vpogleda.

V primeru, da je umrli pacient za časa življenja vsem ali določenim osebam izrecno dovolil seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo, imajo te osebe brezpogojno možnost vpogleda, ne glede na omejitve iz 23. člena ZVOP-1.

Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov omenjene podatke posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če umrli posameznik ni podal zgoraj omenjene prepovedi, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače.

2. Upravljavci zbirk z zdravstvenimi osebnimi podatki, ki bi lahko vsebovale obdukcijska poročila
Obdukcijski zapisnik je nedvomno del medicinske dokumentacije, vendar je odgovor na vprašanje, pri katerem upravljavcu osebnih podatkov oziroma v kateri zbirki se obdukcijski zapisniki nahajajo, odvisen od vrste obdukcije (sodna, klinična ali sanitarna) in celo od rezultatov obdukcije (npr. ob ugotovljeni diagnozi »rak« se obdukcijski zapisnik hrani tudi v okviru Registra raka za Slovenijo pri Onkološkem inštitutu). Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ) namreč v 5. členu določa, da so vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, opredeljeni v Prilogi, ki je sestavni del tega zakona. Priloga v poglavju A opredeljuje zbirke podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, in med drugim pod zaporedno številko IVZ 1 določa, da izvajalci zdravstvene dejavnosti vodijo zbirko podatkov osnovne medicinske dokumentacije za svoje paciente, ki vsebuje med drugim naslednje podatke: diagnozo, vzrok smrti, razlog  obravnave in načrt zdravstvene nege; prav tako priloga v poglavju A pod zaporedno številko IVZ 46 določa, da Inštitut za varovanje zdravja (v nadaljevanju IVZ) vodi Zbirko zdravniških poročil o umrlih osebah, ki vsebuje med drugim naslednje podatke: dan, mesec in leto smrti, ura smrti, kraj smrti, mesto smrti, šifra zdravstvenega zavoda, priimek in ime in šifra lečečega zdravnika, podatek ali je bila obdukcija opravljena, priimek in šifro zdravnika, ki je v imenu zdr. zavoda odstopil od obdukcije. Iz teh zbirk lahko razberete, ali je bila obdukcija opravljena. Iz poglavja A Priloge ZZPPZ izhaja še, da se lahko obdukcijski zapisnik hrani pri različnih upravljavcih, med drugim pri IVZ v okviru vodenja »perinatalnega informacijskega sistema« in »registra prirojenih anomalij« in pri Kliničnem centru Ljubljana v okviru vodenja »registra o zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij«. Nobenega dvoma pa ni, da z obdukcijskimi zapisniki, v vsakem primeru razpolaga tudi Inštitut za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Glede na to, da gre za obdukcijski zapisnik izpred 16 let, vam pri iskanju upravljavca, ki domnevno razpolaga z želenim obdukcijskim zapisnikom, predlagamo, da pričnete s poizvedovanjem pri izvajalcu zdravstvenih storitev (npr. bolnišnica), kjer je pacient umrl, ali pravni (RS, pravosodni organi) oziroma fizični osebi (npr. mrliški preglednik), ki je predlagala (zahtevala) izvedbo obdukcije.

Kljub temu, da ZVOP-1 v obravnavanem členu govori o »posredovanju« osebnih podatkov, ta pojem smiselno vključuje kakršenkoli način seznanitve, poleg posredovanja (v smislu pošiljanja) in vpogleda tudi fotokopiranje. Vendar upravljavec prosilcu ne sme dovoliti iznosa zdravstvene dokumentacije za potrebe fotokopiranja. V prvem odstavku 22. člena ZVOP-1 je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. To pomeni, da vam lahko upravljavec zaračuna stroške kopiranja in posredovanja.

Kršitev dolžnosti upravljavca osebnih podatkov za posredovanje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov (22. člen ZVOP-1) je sankcionirana z možnostjo izreka denarne globe zaradi prekrška (91. člen ZVOP-1). Poleg tega imajo sorodniki umrlega pacienta tudi možnost sodnega varstva.

Potrebno je še dodati, da ima 23. člen ZVOP-1 v mislih kateregakoli upravljavca. To pomeni, da je dolžnost omogočiti seznanitev naložena vsem upravljavcem osebnih podatkov in ne zgolj nekaterim upravljavcem v verigi ali vzporednem sistemu obdelave določenih osebnih podatkov. Ker prosilec lahko zahteva enake osebne podatke od vseh upravljavcev, ki jih dejansko obdelujejo, sklicevanje posameznih upravljavcev na merilo »večje pristojnosti drugih«, po mnenju Pooblaščenca, ne pride v poštev.

Več o tem si lahko preberete tudi v že objavljenem mnenju Pooblaščenca z dne 27.02.2007, št. 0712-218/2007-2, ki je na voljo na spletni strani:
www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/