Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 05.11.2007
Naslov: Vpogled lastnika nepremicnine v zbirko listin zemljiške knjige
Številka: 0712-969/2007/2
Vsebina: Vpogled v lastne OP
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 25. 10. 2007 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede obstoječe ureditve vpogleda v zbirko listin, ki jo sodišče hrani skupaj z zemljiško knjigo o nepremičninah, ki so vpisane v zemljiško knjigo. Kot poudarjate, ste kot lastnik nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, potrebovali overjeno kopijo kupoprodajne pogodbe, ki je shranjena v zemljiški knjigi. Za pridobitev overjene kopije pa ste morali v skladu z zakonom o zemljiški knjigi vložiti vlogo in v njo napisati razlog, zakaj listino potrebujete. Kot lastniku nepremičnine se vam zdi to nedopustno. Navajate, da se vam zdi zahteva po takšni utemeljitvi od lastnika vdor v človekovo zasebnost. Podrobno utemeljitev razlogov za takšno postopanje ste, kot navajate, na svoje vprašanje že prejeli od Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, kjer so vam med drugim tudi pojasnili, da v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo za dokazovanje lastništva zadošča izpisek iz zemljiške knjige in ni potrebno prilagati overjene kupoprodajne pogodbe.

V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem:

1.    Ali obstaja specialni zakon glede na ZVOP-1, ki posebej ureja obdelavo osebnih podatkov v zbirki listin zemljiške knjige?
2.    Ali in pod kakšnimi pogoji ste kot lastnik upravičeni do vpogleda v lastne osebne podatke, ki so shranjeni v zemljiški knjigi in zbirki listin zemljiške knjige?


Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

1.    Specialni zakon, ki med drugim ureja tudi pravico do vpogleda in prepisa osebnih podatkov v zbirki listin zemljiške knjige, je Zakon o zemljiški knjigi, ki v 196. členu ureja javnost zbirke listin in postopek pridobitev vpogleda v zbirko listin oziroma prepisa listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.

2.    V skladu s temeljno pravico posameznikov do vpogleda v lastne osebne podatke in njihovega prepisa, ki jo na splošni ravni ureja ZVOP-1, v primeru zbirke listin zemljiške knjige pa v pretežnem delu ZZK-1 v 196. členu, ima po mnenju Pooblaščenca lastnik nepremičnine kot subjekt osebnih podatkov zabeleženih v listinah, ki so bile podlaga za vpis lastništva v zemljiško knjigo, vedno upravičen interes za pridobitev takšnega vpogleda v listine, ki vsebujejo osebne podatke o njem. V skladu z ZZK-1 in ZVOP-1 ima tako vsakdo pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin oziroma, da izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. Vpogled v lastne osebne podatke mu mora biti omogočen v roku 15 dni, prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine, ki vsebuje posameznikove lastne osebne podatke, vložen v zbirko listin, pa mu mora biti izdan v roku 30 dni. V nasprotnem primeru mora upravljavec osebnih podatkov posameznika v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu vpogleda oziroma prepisa ne bo posredoval.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Področna ureditev obdelave osebnih podatkov vsebovanih v zemljiški knjigi in njeni zbirki listin
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov.

V primeru, ki ga opisujete, je takšna zbirka osebnih podatkov zemljiška knjiga z zbirko listin, ustrezen področni zakon pa Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS št. 58/03; ZZK-1). Slednji za primer, ki ga opisujete, ko naj bi šlo za nepremičnine, ki so že vpisane v zemljiško knjigo, v 196. členu določa, da ima glede že vpisanih nepremičnin (o katerih vpisu v zemljiško knjigo je torej zemljiškoknjižno sodišče že odločilo) vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin oziroma, da izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.

V zvezi s tem je potrebno pojasniti, da iz načela zaupanja v zemljiško knjigo in načela pravne države izhaja, da 'lastništvo' nad listinami, ki so podlaga za vpis lastnika nepremičnine v zemljiško knjigo, z vpisom nepremičnine v zemljiško knjigo preide na 'državo', zato lastnik z njimi ne razpolaga več prosto, ampak lahko zgolj na podlagi zahteve pridobi vpogled v zbirko listin oziroma se mu izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.

2. Pravica lastnika nepremičnine do vpogleda v lastne osebne podatke shranjene v zemljiški knjigi in njeni zbirki listin
V skladu s temeljno pravico posameznikov do vpogleda v lastne osebne podatke, ki jo na splošni ravni ureja ZVOP-1, v primeru zbirke listin zemljiške knjige pa v pretežnem delu ZZK-1, ima po mnenju Pooblaščenca lastnik nepremičnine kot subjekt osebnih podatkov zabeleženih v listinah, ki so bile podlaga za vpis lastništva v zemljiško knjigo, vedno upravičen interes za pridobitev takšnega vpogleda v listine, ki vsebujejo osebne podatke o njem.

ZVOP-1 velja v tem primeru tako le za tisti segment izvajanja pravice do vpogleda, ki ga področni zakon ne ureja. Zato Pooblaščenec opozarja, da na podlagi ZZK-1 za lastnika ne veljajo drugačni pogoji za takšno pridobitev vpogleda ali prepisa kot za druge osebe, razen roka za omogočitev takšnega prepisa ali vpogleda s strani upravljavca. Roka namreč ZZK-1 ne določa, zato velja rok v skladu z ZVOP-1.

Po mnenju Pooblaščenca mora zato upravljavec zemljiške knjige osebi, ki zahteva vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo o lastnih osebnih podatkih iz zemljiške knjige, po 1. in 2. točki prvega odstavka 30. člena ZVOP-1 (vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; potrditev, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in omogočitev vpogleda v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje) to omogočiti v skladu z 31. členom ZVOP-1 najkasneje v 15 dneh, oziroma v 30 dneh za zahtevo izpisa iz 3. točke (izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj), seznama iz 4. točke (seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen), informacije iz 5. in 6. točke (informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave ter informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem) ter pojasnila iz 7. točke (pojasnilo tehničnih oziroma logično-tehničnih postopkov odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika) prvega odstavka 30. člena ZVOP-1. V nasprotnem primeru mora upravljavec osebnih podatkov posameznika v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval.

Ob tem pa se Pooblaščenec strinja s pojasnilom, ki ste ga prejeli od ministrstva za pravosodje, da je zahteva po priložitvi overjene kopije prodajne pogodbe kot dokazilo o lastništvu, čeprav ste v zemljiški knjigi vpisani kot lastnik, nenavadna, in ni v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, kot ga določa prvi odstavek 8. člena ZZK-1.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka