Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 05.11.2007
Naslov: Objava fotografij zaposlenih v internem telefonskem imeniku
Številka: 0712-967/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 25. 10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da želite v ...  na INTRAnetu v internem telefonskem imeniku objaviti tudi fotografije zaposlenih. Namen objave je lažje prepoznavanje zaposlenih, saj je v banki zaposlenih preko 400 ljudi. Do INTRAnet strani imajo dostop samo zaposleni ..., ki imajo tudi sicer dostop do informacijskega sistema. Fotografije zaposlenih so del kadrovske evidence in so potrebne za izdelavo identifikacijskih kartic. Zanima vas:

Ali lahko fotografije na intranetu objavite brez dovoljenja zaposlenih ali morate za dovoljenje zaprositi oz. ali obstajajo še kakšne druge omejitve?

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

Delodajalec sme objaviti fotografijo delavca le, če izkaže, da je objava fotografije potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za objavo fotografije v tem primeru delodajalec ne potrebuje soglasja delavca, ker ima podlago za takšno ravnanje neposredno v 46. členu ZDR.

Fotografijo, za katero delodajalec ne izkaže, da je potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, pa je dopustno objaviti zgolj na podlagi osebne privolitve delavca.

O b r a z l o ž i t e v:

1 Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov

V skladu z 38. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem zakonu.

ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v prvem odstavku 9. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor na podlagi 22. točke 6. člena ZVOP-1 sodi tudi ...) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Pri tem je potrebno opozoriti, da ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna (ožja) pravna področja tudi s področnimi zakoni. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec delovno pravno področje specialno uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih določno opredeljuje, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, in ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke, niti da bi jih obdeloval v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

2 Temeljna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov s področja delovnih razmerij

ZDR v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V 46. členu ZDR  je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe 46. člena ZDR se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov za zaposlitev.

Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če ima za to podlago v zakonu, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

2.1 Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti

12. člen ZEPDSV eksplicitno določa evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti: evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela, evidenca o izrabi delovnega časa in evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Na podlagi 13. člena ZEPDSV, ki določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih, lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke:
-    osebno ime,
-    datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
-    kraj rojstva,
-    država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
-    enotna matična številka občana,
-    davčna številka,
-    državljanstvo,
-    naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
-    naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),
-    izobrazba,
-    ali je delavec invalid,
-    kategorija invalidnosti,
-    ali je delavec delno upokojen,
-    ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
-    ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.
Med navedenimi podatki ni navedena fotografija delavca, kar pomeni, da delodajalec nima eksplicitne zakonske podlage, da bi jo zahteval in celo objavil na intranetu.

2.2 Zakon o delovnih razmerjih

46. člen ZDR pa torej dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez eksplicitne podlage v zakonu. Na podlagi omenjene določbe delodajalec namreč lahko objavi fotografijo delavca, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (recimo poklic fotomodela). To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj želi fotografijo delavca objaviti. Če delodajalec izkaže, da je objava fotografije delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, za objavo ne potrebuje soglasja delavca, ker ima pravno podlago v 46. členu ZDR.

Pooblaščenec pri tem poudarja, da mora delodajalec pri objavi fotografije na intranetu izhajati iz načela sorazmernosti (3. člen ZVOP-1), na podlagi katerega lahko objavi le tiste osebne podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se objavljajo.

V dopisu ste kot namen objave fotografij delavcev na intranetu navedli lažje prepoznavanje zaposlenih. V nadaljevanju ste navedli tudi, da imajo zaposleni že identifikacijske kartice s fotografijami. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi nujnosti objave fotografij na intranetu, ker za prepoznavanje zaposlenih delavcev pri vstopih v prostore banke zadoščajo že identifikacijske kartice.

3 Objava osebnih podatkov na podlagi soglasja delavca

Če torej želite objaviti fotografije zaposlenih na intranetu, potrebujete osebno privolitev zaposlenih delavcev.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka