Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 06.11.2007
Naslov: OP prijavitelja v policijskem zapisniku
Številka: 0712-948/2007/2
Vsebina: Policijski postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 17.10.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje:

Policija je v prekrškovnem postopku poslala policijski zapisnik, na katerega opira plačilne naloge, vsem udeleženim v postopku: prijavitelju, žrtvi napada, pričam in napadalcu. Zapisnik vsebuje polna imena in priimke, posledično torej napadalec ve, kdo je prijavitelj in se mu lahko maščuje. Ali gre v omenjenem primeru za nepravilno ravnanje z osebnimi podatki?
 
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 –UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

V konkretnem primeru gre za kršitev določb ZPol, ki določa, da je policist dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.

Policija je kršila tudi ZVOP-1, saj je osebne podatke prijavitelja obdelovala v nasprotju z 8. členom ZVOP-1, ki določa splošno opredelitev obdelave osebnih podatkov: osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi Policija, so navedene v 9. členu ZVOP-1, vendar pa nobena pravna podlaga ne ustreza ravnanju Policije (sporočanje podatka o prijavitelju) v navedenem konkretnem primeru, temveč zakon (ZPol) celo prepoveduje tako ravnanje.

O b r a z l o ž i t e v:

1. ZAKON O POLICIJI

Policisti morajo pri opravljanju nalog ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Te lahko omejijo le v primerih, določenih z ustavo in zakoni. V konkretnem primeru moramo torej najprej presojati zakonodajo na področju delovanja policije. Sistemski zakon na tem področju je Zakon o Policiji (Uradni list RS, št. 107/2006 UPB-6, 14/2007-ZVS, v nadaljevanju ZPol). Odgovor na vaše vprašanje je primarno potrebno poiskati v določbah ZPol, določbe drugih zakonov pa uporabiti šele podredno, torej v primerih, ko ZPol posamezne vsebine  ne ureja dovolj natančno ali napotuje na uporabo določb drugega zakona.
 
Policijsko delovanje je specifično delovanje upravnega organa sui generis in je prisilne narave. Pristojnosti policije v Republiki Sloveniji so opredeljene v 3. členu ZPol, ki določa, da so naloge policije:
1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
3. vzdrževanje javnega reda;
4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
5. varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
6. opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
7. varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
8. varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
9. izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.

Navedene naloge izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijski upravi in policijski postaji.
Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, katerih pooblaščene uradne osebe vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.

Policijska pooblastila (29. člen ZPol) so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge.
Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/2006).

Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog (54. člen ZPol), pri tem pa ne sme prekoračiti pooblastil, ki jih določa ZPol in posledično ZVOP-1.

V drugem odstavku 56. člena ZPol je jasno določeno, da je policist dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe. Te dolžnosti ga lahko razreši le minister na zahtevo pristojnih organov v utemeljenem primeru, kadar to terjajo interesi izvedbe kazenskega postopka in če s tem ne ogroža življenja ali osebne varnosti posameznika.

ZPol v 28. členu daje posamezniku, ki meni, da so mu bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, možnost, da se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.

Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali drug pooblaščeni policist. Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe (glej www.policija.si/portal/vprasanjaodgovori/pritozbe.php).

2. ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

V 8. členu ZVOP-1 je določena splošna opredelitev in podlaga za obdelavo osebnih podatkov:

(1) Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2) Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

V 9. členu ZVOP-1 so določene pravne podlage obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na opredelitev javnega sektorja v 22. točki 6. člena ZVOP-1 spada tudi Policija:

(1) Podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Glede na zgoraj navedene pravne podlage Pooblaščenec zaključuje, da je Policija kršila tudi določbe ZVOP-1, saj je osebne podatke prijavitelja obdelovala (posredovala) brez ustrezne pravne podlage v zakonu. Tako ravnanje ji ZPol celo prepoveduje. Pooblaščenec ob tem dodaja, da Policija krši ZVOP-1 le v primeru, če je prijavitelj (vir prijave) fizična oseba.

Če menite, da Policija nezakonito obdeluje določene osebne podatke, lahko na Pooblaščenca naslovite tudi pisno prijavo. V takšni prijavi morate poleg vaših kontaktnih podatkov (osebno ime, naslov, tel. številka ali naslov e-pošte) čim bolj natančno navesti, katere osebne podatke naj bi nezakonito obdelovali, kateri policist naj bi te podatke zbiral, morebitne dokaze o nezakonitem posredovanju osebnih podatkov, priče. Vašo prijavo bo obravnaval državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, ki vas bo po zaključku postopka pisno obvestil o svojih ugotovitvah in ukrepih.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka