Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 24.10.2007
Naslov: Podatek sedanjemu delodajalcu o prijavi na razpis pri drugem delodajalcu
Številka: 0712-903/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

prejeli smo vaše elektronsko sporočilo.

V njem nas sprašujete, ali lahko podjetje pri katerem ste se prijavili na razpisano delovno mesto, vašemu sedanjemu delodajalcu izda informacijo, da ste se pri njihovem podjetju prijavili na razpis.

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
Podjetje, pri katerem ste se prijavili na razpisano delovno mesto, vašemu sedanjemu delodajalcu ne sme sporočiti podatka, da ste se pri njih prijavili na razpis.

O b r a z l o ž i t e v:

ZVOP-1 v 1. odst. 8. čl. določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V 2. odst. pa 8. čl. ZVOP-1 določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Nadalje pa se v skladu z 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 v javnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V zasebnem sektorju pa se osebni podatki, v skladu z 10. členom ZVOP-1, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Mape kandidatov z osebnimi podatki, pridobljenimi v okviru razpisa, ki jih naredi delodajalec v okviru razpisnega postopka, glede na 5. tč. 6. čl. ZVOP-1 predstavljajo zbirko osebnih podatkov, ki se nanaša na posameznika, delodajalec, ki to zbirko vodi, pa predstavlja upravljavca osebnih podatkov v smislu 6. tč. I. odst. 6. čl. ZVOP-1. Upravljavec osebnih podatkov je v skladu z ZVOP-1 odgovoren za to zbirko (zbirka podatkov o kandidatih na razpisu), in sicer za točnost in ažurnost vodenih osebnih podatkov ter tudi za njeno ustrezno zavarovanje ter izbris, uničenje, blokiranje ali anonimiziranje osebnih podatkov po izpolnitvi namena obdelave. Osebni podatki pridobljeni v okviru razpisa se morajo namreč glede na 21. čl. ZVOP-1 hraniti le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave mora osebne podatke zbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače.

Področni zakon v smislu 1. odst. 9. čl. in 21. čl. ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 79/06, v nadaljevanju ZDR). ZDR tako v 26. čl., ki opredeljuje pravice in obveznosti delodajalcev v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev, določa, katere osebne podatke lahko delodajalec zahteva od kandidata za zaposlitev in katerih osebnih podatkov od njega ne sme zahtevati. Delodajalec sme, v skladu s tem členom, od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Kandidat pa mora v skladu s 27. čl. ZDR pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe, ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Splošne vidike varstva delavčevih osebnih podatkov ureja za zasebni in javni sektor ZDR v 46. členu. Določbe tega člena se uporabljajo, kot to izrecno določa 4. odstavek istega člena, tudi za osebne podatke kandidatov. Osebni podatki delavcev in kandidatov se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev in kandidatov lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev in kandidatov, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

Iz povedanega sledi, da podjetje, pri katerem ste se prijavili na razpisano delovno mesto, vašemu sedanjemu delodajalcu lahko posreduje informacijo o vaši prijavi samo v primeru, če to določa zakon ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ker delovno razmerje med kandidatom in delodajalcem še ne obstaja, je treba omenjeno določbo razlagati tako, da bi podjetje, pri katerem ste se prijavili na razpis, vašemu delodajalcu lahko posredovalo informacijo o prijavi, če bi tako določal zakon, ali pa če bi bilo posredovanje te informacije relevantno in nujno za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki bo morda nastalo med njima.

Informacijski pooblaščenec poudarja, da je pri uporabi določb 46. člena ZDR za osebne podatke kandidatov potrebno izhajati oziroma upoštevati tudi določbe 26. člena ZDR. Zgoraj navedene določbe 26. člena ZDR in določbe 27. člena ZDR, ki urejajo pravice in obveznosti kandidata, sledijo splošnemu načelu civilnega prava o vestnosti in poštenju, po katerem se udeleženci pogodbenega razmerja ravnajo že v fazi sklepanja in ne samo pri izvrševanju pogodbe. Iz tega načela izhajajo določene obveznosti pogodbenih strank, da ena do druge ravna lojalno ter se v tem okviru medsebojno obveščata o vseh dejstvih, ki so za pogodbeno razmerje pomembna. Delodajalčeva pravica do pridobivanja relevantnih podatkov in na drugi strani kandidatova dolžnost, da delodajalca o takih dejstvih obvesti, izhaja tudi iz pogodbene svobode ter osebne narave delovnega razmerja. To obveznost medsebojnega obveščanja za delovnopravna pogodbena razmerja delovna zakonodaja v 26. in 27. členu natančneje ureja, izhajajoč pri tem iz dejstva, da je delodajalec močnejša pogodbena stranka ter ima zaradi tega večje možnosti za nedopustne posege v delavčevo zasebnost in v njegovo pravico do varstva osebnih podatkov.

Kot izhaja iz 26. in 27. člena ZVOP-1 gre v fazi izbire kandidata predvsem za medsebojno izmenjavo informacij oziroma za zbiranje osebnih podatkov neposredno od posameznega kandidata, kar izhaja iz omenjene dolžnosti lojalnega ravnanja in medsebojnega obveščanja pogodbenih strank. Zakonodajalec pa je delodajalcu kot močnejši stranki hkrati postavil določene omejitve pri pridobivanju osebnih podatkov od kandidata, saj je ocenil, da bi njihovo pridobivanje s strani delodajalca pomenilo nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti in v pravico do varstva osebnih podatkov. V skladu s povedanim pa je potrebno restriktivno razlagati tudi dikcijo določbe 46. člena ZDR, da mora biti obdelava osebnih podatkov s strani delodajalca »potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«. Omenjeno določbo je treba razumeti kot splošno določbo, da mora biti vsak osebni podatek, ki ga delodajalec poleg podatkov izrecno navedenih v 26. členu zahteva od kandidata, potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da lahko omenjena določba predstavlja pravno podlago zgolj za to specifično vrsto obdelave kandidatovih osebnih podatkov, medtem ko je pri drugih vrstah obdelave ni mogoče uporabiti. Delodajalec tako ne bo mogel zbirati osebnih podatkov kandidata od drugih upravljavcev osebnih podatkov ali posredovati osebnih podatkov kandidata tretjim osebam, sklicujoč se pri tem na potrebnost takega pridobivanja oziroma posredovanja zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki ga namerava skleniti s kandidatom. Tako pridobivanje osebnih podatkov kandidata od drugih upravljavcev njegovih osebnih podatkov ali posredovanje osebnih podatkov kandidata njegovemu sedanjemu delodajalcu bi bilo zato možno zgolj v primeru, če bi to določal nek zakon. Informacijski pooblaščenec pa ne najde zakona, ki bi določal, da lahko potencialni bodoči delodajalec posreduje osebne podatke na razpis prijavljenih kandidatov njihovemu sedanjemu delodajalcu.

Pri tem je potrebno poudariti, da bi bilo takšno posredovanje osebnih podatkov kandidata njegovemu sedanjemu delodajalcu tudi v nasprotju s temeljnim načelom varstva osebnih podatkov t.j. načelom namembnosti. To načelo je urejeno v 16. členu ZVOP-1 in določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZDR, ki določa namene, za katere delodajalec lahko zbira osebne podatke kandidatov, niti kak drug zakon ne predvideva uporabe teh osebnih podatkov v namene obveščanja sedanjega kandidatovega delodajalca. Takšno posredovanje osebnih podatkov kandidata bi brez dvoma pomenilo obdelavo osebnih podatkov v neskladju z nameni, zaradi katerih so bili taki podatki zbrani, oziroma izven namena, za katerega jih je kandidat delodajalcu posredoval.

Informacijski pooblaščenec zato meni, da posredovanje podatka o dejstvu, da ste se pri  nekem podjetju prijavili na razpis za prosto delovno mesto, vašemu sedanjemu delodajalcu s strani tega podjetja ni dopustno in lahko pomeni nezakonito obdelavo vaših osebnih podatkov.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka