Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 22.10.2007
Naslov: Posredovanje pisma, v katerem so bili zdravstveni podatki
Številka: 0712-937/2007/2
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 15.10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da  ste dne 13.10.2007 prejeli pismo od Slovenija Transplant (datirano 12.10.2007), v katerem vas obveščajo, da so vaše podatke o posmrtnem darovanju organov vpisali na zdravstveno izkaznico, za kar ste zaprosili na krvodajalski akciji. Navajate, da je bilo pismo odprto, ker je očitno nekoga zamikala vsebina. Pošiljatelj pisma je namreč Klinični center, na njem pa je natisnjena beseda »Zaupno«. Sprašujete se, ali v Sloveniji ni potrebnega denarja, da bi bolnike obveščali o njihovem bolezenskem stanju s priporočeno pošiljko in nas prosite za mnenje.

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, 67/2007, 113/2005-ZInfP, 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

Informacijski pooblaščenec meni, da pošiljatelj z navedbo svojih podatkov na pisemski ovojnici ni kršil določb ZVOP-1. Prav tako pošiljatelj ni kršil določb ZVOP-1, ker vam pisma ni poslal kot priporočeno poštno pošiljko, saj ni določeno, da se morajo osebni podatki pošiljati priporočeno. Nepooblaščeno odpiranje pisem izvajalcev poštnih storitev pomeni ravnanje v nasprotju s predpisi o pošti, v vseh drugih primerih nepooblaščenega odpiranja pisem pa gre lahko celo za kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil.

O b r a z l o ž i t e v:

Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Občutljivi osebni podatki pa so v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1 podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.

Podatek o tem, ali je oseba darovalec organov, po mnenju Pooblaščenca ni občutljiv osebni podatek, je pa vsekakor varovan osebni podatek.

Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju pa navaja 9. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Navedba osebnih podatkov na pisemski ovojnici predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, pri čemer kot obdelovalec (upravljavec) nastopa javni zdravstveni zavod. Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali kakšen drug zakon). Da je navedba določenih podatkov o naslovniku (osebno ime, morebiten naziv, stalni, začasni ali drug javljeni naslov) na poštnih pošiljkah dopustna, ni nobenega dvoma, saj to smiselno izhaja iz vrste določb Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/2004, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPSto-1), 16. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 31/2007; v nadaljevanju Splošni pogoji) ter dejstva, da navedba podatkov o naslovniku po naravi stvari predstavlja predpogoj za sprejem in prenos poštnih pošiljk.

Pooblaščenec se strinja z mnenjem, da poštne pošiljke, ki vsebujejo poleg osebnega imena in naslova naslovnika tudi podatke o pošiljatelju, predvsem poštnim uslužbencem omogočajo sklepanje na vsebino pošiljke (npr. na zdravstveno stanje naslovnika, če gre za navedbo specializirane zdravstvene ustanove ali celo oddelka oziroma ambulante znotraj le-te), kar predstavlja določen poseg v njegovo zasebnost.

Navedba podatkov o pošiljatelju je glede na določbe 17. člena Splošnih pogojev obvezna zgolj za priporočena pisma, vrednostna pisma in pakete ter za pošiljke z oznako »Poštnina plačana pri pošti…«. Na ostalih vrstah pošiljk navedba podatkov o pošiljatelju sicer ni obvezna, vendar Pooblaščenec obenem ugotavlja, da v omenjenih Splošnih pogojih nikjer ni zaslediti določb o morebitni prepovedi navajanja podatkov o pošiljatelju.  Zato Pooblaščenec meni, da pošiljatelj z navedbo svojih podatkov ni kršil določb ZVOP-1. Prav tako pošiljatelj ni kršil določb ZVOP-1, ker vam pošte ni poslal priporočeno. Nikjer namreč ni določeno, da se morajo osebni podatki pošiljati priporočeno, z vidika zavarovanja osebnih podatkov je pomembno le, da je pisemska ovojnica neprosojna ter da je ni mogoče odpreti brez vidnih poškodb.

1. odstavek 25. člena ZVOP-1 namreč nalaga vsem upravljavcem osebnih podatkov in pogodbenim obdelovalcem dolžnost, da zagotovijo zavarovanje osebnih podatkov, in sicer na način iz 24. člena ZVOP-1. Zavarovanje osebnih podatkov pa po prvem odstavku 24. člena ZVOP-1 obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se med drugim preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih. Pri poštnih pošiljkah je po mnenju Pooblaščenca predvsem pomembna kakovost pisemskih ovojnic.
 
Samo na osnovi dejstva, da ste prejeli odprto pisemsko ovojnico, Informacijski pooblaščenec ne more trditi, da je pošiljatelj kršil določbe ZVOP-1, ker ni poskrbel za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov (1. odstavek 24. člena ZVOP-1). Prav tako je nemogoče trditi, da so kršitev storili poštni uslužbenci. Izvajalci poštnih storitev (in s tem tudi njihovi zaposleni) so v skladu z 48. in 49. členom ZPSto-1 zavezani k varovanju tajnosti poštnih pošiljk, ki se ne nanaša zgolj na vsebino poštnih pošiljk, pač pa tudi na podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. Glede na dejstva, navedena v vašem dopisu, je v konkretnem primeru s strani neznanega storilca lahko prišlo do kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil iz 150. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/2004, uradno prečiščeno besedilo), ki v 1. odstavku določa, da se tisti, ki neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka