Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 21.10.2007
Naslov: Posredovanje OP s strani UE
Številka: 0712-942/2007/2
Vsebina: Uradni postopki, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 16. 10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate in prosite za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov Upravne enote. Glede navedenega sprašujete zlasti sledeče:

1.    Občina je na vas (...) naslovila vlogo za posredovanje podatkov o stalnem prebivališču krajanov na območju odlagališča nevarnih odpadkov. V svoji vlogi se sklicujejo, da podatke potrebujejo za določitev odškodnin zaradi razvrednotenja bivalnega okolja v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Ali bi za navedeno posredovanje podatkov lahko bila izkazana pravna podlaga v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi npr. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja?

2.    Pri tem se vam postavlja tudi vprašanje ali je zadostno izkazana pravna podlaga za posredovanje podatkov, za katere velja varstvo osebnih podatkov, v kolikor se npr. občina v svoji vlogi sklicuje na 21. in 21.a člen Zakona o lokalni samoupravi ali je potrebno tudi konkretno navesti, za katero nalogo iz navedenih členov podatke potrebuje?

3.    Izvršitelji v skladu s 4. členom Zakonom o izvršbi naprošajo upravne enote za podatke o stalnem oz. začasnem prebivališču oseb. Ali zadošča za posredovanje podatkov navedba 4. člena prej navedenega zakona ali bi moral izvršitelj priložiti tudi sklep, s katerim sodišče dovoli izvršbo oz. sklep, s katerim ga sodišče določi za izvršitelja, saj to iz zakonske določbe sicer ne izhaja?

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

1. Občina izkaže zadostno pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov krajanov za namen obračuna odškodnine zaradi razvrednotenja bivalnega okolja s tem, ko se v svoji vlogi sklicuje na 21. in 21.a člen ZLS.

2. Pooblaščenec meni, da občina izkaže zadostno pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov za izvajanje nalog, za katere je pristojna na podlagi predpisov (v okviru izvirne ali prenesene pristojnosti), v kolikor se v svoji vlogi sklicuje na 21. in 21.a člen ZLS in hkrati napiše namen pridobivanja osebnih podatkov, kar je lahko tudi nek drug zakon, ki določa pristojnosti občine, v vašem primeru ZVO Namen namreč potrebuje upravljavec zaradi zagotavljanja t.i. zunanje sledljivosti, ki jo zahteva 30. člen ZVOP-1 (4. točka 1. odstavka).

3. Pooblaščenec meni, da lahko izvršitelj v skladu drugim odstavkom 4. člena ZIZ-UPB4 pridobiva osebne podatke o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika za namene opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, pri čemer se mora izvršitelj pred pristojnim organom (npr. UE) izkazati z izkaznico izvršitelja in predložiti akt sodišča o določitvi izvršitelja.

O b r a z l o ž i t e v:

Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je ZVOP-1. Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, se osebni podatki  v javnem sektorju (kamor spadajo tudi UE) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

V prvem odstavku 22. člena ZVOP-1 je določeno še, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Tudi pri interpretaciji tega člena je potrebno upoštevati splošno podlago za obdelavo osebnih podatkov iz 9. člena ZVOP-1.

Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

1 Zakon o lokalni samoupravi
Specialni zakon (lex specialis) v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 je v obravnavanem primeru, tako kot navajate tudi sami, Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS). Skladno z določbami 21. a člena ZLS občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke:
–        enotno matično številko občana;
–        osebno ime;
–        naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
–        datum in kraj rojstva;
–        podatke o osebnih vozilih;
–        podatke o nepremičninah ter
–        druge osebne podatke v skladu z zakonom.
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.

Pristojnosti občin so zelo na splošno opredeljene v 21. členu ZLS, kjer je določeno, da občina  samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom (ZLS ali kakšen drug zakon). Tako so v drugem odstavku obravnavanega člena v 22-ih alinejah eksplicitno naštete naloge občine, ki jih ta opravlja za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev (lokalne zadeve javnega pomena), npr. skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja.

Stari Zakon o varstvu okolja (Uradni list št. 32/93, 1/96) je v 78. členu zakonsko uredil mehanizem odškodnin zaradi zmanjšane uporabne vrednosti nepremičnin, zmanjšane kakovosti bivalnega okolja in zmanjšanje vrednosti nepremičnin in izgubljeni dobiček. Določbe tega člena so urejale vprašanje plačevanja odškodnine oziroma dajanja drugačnega nadomestila, ki ga povzročitelj razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje plača osebam, ki imajo zaradi njega določeno škodo. V takšnih primerih gre pravzaprav za urejanje vprašanja tako imenovane "ekološke rente". Novi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVO-1-UPB1) pa po vzoru Evropske unije mehanizma in enotne metodologije odškodnin nima več in se primeri glede na specifičnost, rešujejo individualno.
Prvi odstavek 9. člena ZVO-1-UPB1 določa, da je povzročitelj čezmerne obremenitve kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom.

Podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo občini daje ZLS, je zgolj podlaga za zbiranje in nadaljnjo obdelavo podatkov v zvezi z izvajanjem nalog, za katere je občina pristojna na podlagi predpisov (v okviru izvirne ali prenesene pristojnosti). Glede na navedeno je namen obdelave osebnih podatkov določen le z generalno klavzulo. Ker občina v skladu z ZVO-1-UPB1 in ZLS obračunava odškodnino in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje,  pa seveda lahko občina obdeluje osebne podatke tudi za ta namen.

Pooblaščenec meni, da je 21. člen ZLS zadostna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov krajanov občini, ker pa ZVOP-1 v 30. členu (4. točka 1. odstavka) zahteva od upravljavca tudi spoštovanje načela t.i. zunanje sledljivosti, pa mora ob vsakokratni zahtevi po ZLS napisati tudi namen pridobivanja osebnih podatkov, kar je lahko tudi nek drug zakon, ki določa pristojnosti občine, v vašem primeru ZVO, za namen obračuna odškodnine zaradi razvrednotenja bivalnega okolja.

2 Zakon o izvršbi in zavarovanju
V uvodu omenjena določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIZ-UPB4) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-1. ZIZ-UPB4 je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo za potrebe izvršbe v civilnopravnih zadevah, uporabljajo določbe ZIZ-UPB4.

ZIZ-UPB4 v prvem odstavku 4. člena določa, da so državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki za namene izvedbe izvršilnega postopka dolžni na zahtevo sodišča brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovo premično in nepremično premoženje, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, pomembne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka.

Osebe iz prejšnjega odstavka so za namene opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja dolžne podatke o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika brezplačno posredovati tudi na zahtevo izvršitelja (drugi odstavek 4. člena ZIZ-UPB4).

Izvršitelji lahko za namene opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja iz registra motornih vozil brezplačno pridobivajo podatke o motornih vozilih, ki so dolžnikova last, za namene prodaje vrednostnih papirjev iz centralnega registra prebivalstva EMŠO dolžnika ter iz evidenc davčnih organov davčno številko dolžnika (tretji odstavek 4. člena ZIZ-UPB4).

7. člen ZIZ-UPB4 ureja izvršitelje in določa, da neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji, če ni s tem zakonom določeno drugače. Izvršitelji se skladno s tem zakonom imenujejo za opravljanje službe izvršitelja na celotnem območju Republike Slovenije. Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, če tako določa zakon, ali če na podlagi zakona tako odredi sodišče, drug  državni organ, notar ali druga oseba z javnimi pooblastili. Sodišče lahko glede na naravo zadeve, okoliščine opravljanja izvršbe ali iz drugih utemeljenih razlogov odloči, da bo opravilo določena neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po sodnih izvršiteljih.

V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 46/05 Odl.US: U-I-110/03-16, Up-631/03-13, 83/06; v nadaljevanju Pravilnik) se izvršitelj pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja izkazuje z izkaznico.

Nadalje prvi odstavek 31. člena Pravilnika določa, da začne izvršitelj opravljati neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izvršilna dejanja) po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni zadevi (npr. sklep sodišča o izvršbi ali zavarovanju, poseben sklep sodišča o določitvi za izvršitelja, akt drugega organa, s katerim je določen za izvršitelja; v nadaljnjem besedilu: akt o določitvi).

Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da lahko izvršitelj v skladu drugim odstavkom 4. člena ZIZ-UPB4 pridobiva osebne podatke o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika za namene opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, pri čemer se mora izvršitelj pred pristojnim organom izkazati z izkaznico izvršitelja in predložiti akt sodišča o določitvi izvršitelja.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka