Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 22.10.2007
Naslov: Videonadzor na delovnem mestu, objava fotografije na spletni strani
Številka: 0712-925/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 11.10.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje:

1. Delodajalec je pred več kot 1 letom namestil kamero v vašem delovnem prostoru, a vas o tem do danes ni obvestil.

2. Na spletni strani podjetja, v katerem ste zaposleni, je objavil tudi vašo fotografijo brez vaše privolitve. Ali je to pravilno?

 
V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 in 113/2005, 51/2007 – ZUstS-A, 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1)) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

1.) Videonadzor na delovnem mestu je v skladu z ZVOP-1 dovoljen samo v izjemnih primerih pod strogimi pogoji:
- potrebna je nujnost izvajanja videonadzora zaradi varnosti ljudi in premoženja, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi (npr. z zaklepanjem prostorov, varnostno službo ipd.);
- posameznik, ki stopa v videonadzorovano območje, mora biti o izvajanju videonadzora z ustreznim obvestilom obveščen najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor;
- zaposlene je potrebno posebej pisno seznaniti o izvajanju videonadzora pred njegovo uvedbo;
- delodajalec se mora o uvedbi videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom;
- videonadzor lahko izvaja le v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prve alineje.

2.) Delodajalec sme objaviti fotografijo delavca le, če izkaže, da je objava fotografije potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za objavo fotografije v tem primeru delodajalec ne potrebuje soglasja delavca, ker ima podlago za takšno ravnanje neposredno v 46. členu ZDR
Objava fotografije na podlagi osebne privolitve je sicer dopustna, a v tem primeru zavrnitev oz. nepodano soglasje delavca za objavo fotografije nikakor ne bi smelo imeti posledic za delovno razmerje.

O b r a z l o ž i t e v:

Ad 1

1. ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV

Uvodoma Pooblaščenec navaja, da gre za videonadzor v smislu ZVOP-1 le takrat, kadar pri izvajanju videonadzora nastane zbirka osebnih podatkov, tj. zbirka videoposnetkov, kajti pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki je podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov oziroma so osebni podatki namenjeni vključitvi v zbirko ter gre za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov. V skladu s 5. točko 6. člena ZVOP-1 je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
 
1.1. VIDEONADZOR - SPLOŠNO

Drugi odstavek 74. člena ZVOP-1 določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor.
 
Tretji odstavek 74. člena določa, da mora obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebovati naslednje informacije:

1. da se izvaja videonadzor;
2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

Tako opozorilo pa ni dovolj za zaposlene, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.
 
1.2. VIDEONADZOR ZNOTRAJ DELOVNIH PROSTOROV

Prvi odstavek 77. člena ZVOP-1 določa, da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.

Drugi odstavek istega člena določa, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka.

Tretji odstavek 77. člena ZVOP-1 določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu, v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZVOP-1, vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju; delodajalec pa se mora po določbi petega odstavka 77. člena ZVOP-1 pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu (če obstaja).
 
V skladu z navedenimi zakonskimi določili se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- videonadzor mora biti nujen za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti;
- tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi;
- videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prvega odstavka 77. člena ZVOP-1;
- zaposleni morajo biti pisno vnaprej obveščeni o izvajanju videonadzora;
- delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu;
- videonadzor se ne sme izvajati v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov brez vednosti zaposlenih je nezakonito. Pisni obliki je zadoščeno bodisi s posamičnim, bodisi s splošnim obvestilom (na oglasni deski, na intranetu itd.).

1.3. NAČELO SORAZMERNOSTI

3. člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (načelo sorazmernosti).
 
Ob upoštevanju načela sorazmernosti je potrebno v vsakem konkretnem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da delavcev v navedenih prostorih kamere videonadzornega sistema ne bi snemale.

Na pravico delavcev do zasebnosti na delovnem mestu je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25. 06. 1997, Reports 1997-III) med drugim zapisalo, da oseba zasebnost upravičeno pričakuje tudi na delovnem mestu. Vprašanje varstva zasebnosti je v razmerju delodajalec – delojemalec vedno potrebno reševati primeroma, saj se v tem vprašanju sooča več nasprotujočih si interesov – na eni strani interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (torej tudi pravico, da to nadzira), na drugi strani pa je prisoten legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu (glej podrobneje Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 401 in dalje).

Iz vsega navedenega torej izhaja, da je potrebno pri varovanju premoženja delodajalca upoštevati tudi pravico do zasebnosti, zato se varovanja premoženja delodajalca ne more izvajati na način, ki bi posamezniku na delovnem mestu povsem odvzel pravico do zasebnosti. Po drugi strani pa pretirano opravičevanje pravice do zasebnosti ne more privesti do položaja, ko bi se s tem povsem izključila tudi pravica do varovanja premoženja delodajalca. Navsezadnje gre za dve ustavni pravici (35. člen (in dalje) Ustave RS – pravica do zasebnosti; 67. člen Ustave RS – lastnina).

Ad 2

Obravnavano področje urejata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR).
 
V 46. členu ZDR je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke (kamor spada tudi vaša fotografija) zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v 12. členu ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. 13. čl. ZEPDSV pa določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke:
 
- osebno ime,
- datum rojstva, če oseba nima EMŠO,
- kraj rojstva,
- država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,
- enotna matična številka občana,
- davčna številka,
- državljanstvo,
- naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine,
občina, šifra države, država),
- naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine,
občina, šifra države, država),
- izobrazba,
- ali je delavec invalid,
- kategorija invalidnosti,
- ali je delavec delno upokojen,
- ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,
- ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.

Med navedenimi podatki torej ni fotografije delavca, kar pomeni, da delodajalec nima eksplicitne zakonske podlage, da bi jo zahteval in celo objavil na spletni strani. Ker pa 46. člen ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez eksplicitne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva njegovo fotografijo, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (poklic fotomodela, fotografija, ki je potrebna za službene izkaznice – v tem primeru je izkazana potreba po fotografiji, ne pa tudi potreba po objavi na internetu). To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj fotografijo delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, je od delavca ne sme zahtevati.

V kolikor gre za delodajalca v zasebnem sektorju, za katerega načeloma velja določba 10. čl. ZVOP-1, pa lahko le ta obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve, v javnem sektorju pa osebno privolitev delodajalec lahko uporabi, kadar gre za neoblastno delovanje organa (recimo objava fotografij zaposlenih na spletni strani Pooblaščenca). Pooblaščenec pa opozarja, da je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil (ZEPDSV in ZDR) in zaradi specifičnosti področja ne dopušča avtonomije strank. To pomeni, da je osebna privolitev dopustna le za tiste primere obdelave fotografije kot osebnega podatka, ki niso vezane na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. Zavrnitev oz. nepodano soglasje za objavo ali zbiranje fotografij torej nikakor ne bi smelo imeti posledic za delovno razmerje, razen če je izpolnjen pogoj iz 46. člena ZDR, to je, kadar je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (npr. poklic fotomodela).

Pri Pooblaščencu lahko vložite prijavo, če menite, da je vaš delodajalec kršil ZVOP-1, vendar vas prosimo, da navedete čim več podatkov na podlagi katerih bo nato Pooblaščenec, če bo to potrebno, po uradni dolžnosti izvedel ustrezne inšpekcijske postopke.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka