Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 15.10.2007
Naslov: Vpogled v davčno tajnost s strani referenta ZZZS
Številka: 0712-909/2007/2
Vsebina: Posredovanje OP med upravljavci
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 05. 10. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate in prosite za mnenje glede osebnih podatkov. Kot primer navajate sledeče:  ste samostojna podjetnica že 10 let. Svoje obveznosti poravnavate sproti, mogoče včasih z eno ali dvo-dnevno zamudo. Dne 25. 09. 2007 ste bili naročeni pri ginekologu, seveda po 3-mesečni čakalni dobi. Potrdite izkaznico, in ko pridete na vrsto, vas sestra prijazno opozori, da izkaznica ni potrjena, da ste samoplačnica. Ker veste, da imate poravnane vse obveznosti iz obveznega in dodatnega zavarovanja, se ne daste odgnati. Stopite do ZZZS, kjer vam referentka prijazno odgovori, da imate sicer oboje obveznosti poravnane do decembra, ampak, da imate 52 € davčnega dolga, zato ste samoplačnica oziroma naj prinesete potrdilo o poravnanih obveznostih iz DURS-a. Ker je bil torek, tega seveda ni bilo možno dobiti. Računovodja preveri podatke in dolga ni, ampak je preplačilo na enem kontu, na drugem pa seveda minus. Tako ste primorani prestaviti pregled, ker nimate namena plačevati uslug, za katere redno plačujete obveznosti.

Glede navedenega sprašujete zlasti:
1.    Zakaj lahko referentka na ZZZS vpogleda v vaše finančno stanje? To je bila stvar, ki vas je zelo zbodla!
2.    Ali pomeni, da kljub poravnanim obveznostim iz obojega zavarovanja niste upravičeni do zdravniških uslug, če imate zaradi nedoslednosti DURS-a davčni dolg?
3.    Ali res lahko vsak referent oziroma vsaka ustanova, ki za to ni pristojna, gleda vaše poslovanje, ki sploh ni sporno?
4.    Kako je z varovanjem osebnih podatkov?


V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:

1. ZZZS ima zakonsko podlago za obdelavo predpisanih podatkov iz davčnega registra in evidence o davkih. Referentka ZZZS lahko obdeluje vaše podatke, ki so davčna tajnost, vendar le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih delovnih nalog.

2. Pooblaščenec ni pristojen za posredovanje odgovora na vprašanje, ali kljub poravnanim obveznostim iz obeh zavarovanj niste upravičeni do zdravniških uslug, če imate zaradi nedoslednosti DURS-a davčni dolg.

3. Ustanove lahko obdelujejo podatke, ki so davčna tajnost, le v kolikor imajo za takšno obdelavo zakonsko podlago.

4. Osebni podatki se morajo varovati v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varstvo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa poleg ZVOP-1, posebej ureja še Zakon o davčnem postopku.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Splošno
Obdelava je v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje v zvezi z osebnimi podatki, zlasti sporočanje ali dajanje na razpolago. Splošna opredelitev pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov je določena v 8. členu ZVOP-1. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, drugi odstavek pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Posameznik po ZVOP-1 je zgolj fizična oseba, zato razkritje davčne tajnosti lahko predstavlja obdelavo osebnega podatka le, če gre za razkritje podatka o fizični osebi.

Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi ZZZS in DURS) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

2. Zakon o davčnem postopku in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti
Omenjena določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju ZDavP-2) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-1. ZDavP-2 je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, uporabljajo določbe ZIZ-UPB4.

21. člen ZDavP-2 določa, da davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.

Davčni organi si medsebojno avtomatsko ali na zahtevo razkrijejo podatke, ki jih pridobivajo po tem zakonu, zakonu o obdavčenju ali mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, ki so davčna tajnost in jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v zvezi z davki, za pobiranje katerih so pooblaščeni z zakonom (22. člen ZDavP-2).

Davčni organ sme upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti (prvi odstavek 23. člena ZDavP-2).

Četrti odstavek 23. člena ZDavP-2 nadalje določa, da se podatki iz prvega odstavka tega člena lahko dajo na razpolago avtomatsko Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, centrom za socialno delo in ministrstvu, pristojnemu za evidentiranje nepremičnin, če je tako določeno s področnimi zakoni.

Področni zakon v smislu četrtega odstavka 23. člena ZDavP-2 je Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju ZEPDSV), ki določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.

6. člen ZEPDSV določa 16 vrst evidenc, ki se vodijo na področju dela in socialne varnosti, med njimi je tudi evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

Nadalje točki c) in č) 8. člena ZEPDSV določata, da se na področju dela in socialne varnosti za namen vodenja evidenc iz točk d) do n) 6. člena tega zakona (tudi evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja) in za izvajanje nalog, določenih z zakonom, uporabljajo tudi podatki iz naslednjih uradnih evidenc podatkov:

1.    Davčni register, ki ga vodi Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS), zagotavlja državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil, pod pogoji in na način, ki jih predpisuje davčna zakonodaja, dostop do naslednjih podatkov:
O fizičnih osebah:
    – davčna številka, številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa,
    – osebni podatki: osebno ime, rojstni podatki, EMŠO, podatki o državljanstvu, naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje, ulica, hišna številka in pošta), drugi podatki o fizični osebi (zaposlena ali nezaposlena; delodajalec, podatek o tem, ali je oseba prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, upokojenec, kmet, študent, dijak), datum smrti,
    – podatki o družini (osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi fizična oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihovo davčno številko),
    – podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem certifikatu),
    – podatki o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež in organizacijska oblika podjetja.
O pravnih osebah, združenjih oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, in drugih osebah, ki opravljajo dejavnost:
    – davčna številka, identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega registra, šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda), številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in izven Republike Slovenije, davčne številke in številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in izven Republike Slovenije tudi za povezane osebe, določene z zakonom; davčna številka, firma oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek,
    – firma oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne službene in domače številke telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte), podatki o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov; podatki o poslovnih enotah doma in v tujini; podatki o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa),
    – podatki o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež in organizacijska oblika podjetja v tujini,
    – podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge osebe, ki opravlja dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem certifikatu),
    – podatki o postopku prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja in o drugi vrsti prenehanja (datum pravnomočnega sklepa o začetku postopka, datum pravnomočnega sklepa o koncu postopka in način končanja postopka),
    – podatki o statusnih spremembah.

2.    Evidenca o davkih, ki jo vodi DURS, zagotavlja državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil, pod pogoji in na način, ki jih predpisuje davčna zakonodaja, dostop do:
    – podatkov iz davčnih napovedi in iz obračunov davka,
    – podatkov iz odločb o odmeri davkov.

Drugi odstavek 10. člena ZEPDSV določa, da ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za potrebe izvajanja obveznega socialnega zavarovanja in socialnega varstva pravico do dostopa in uporabe osebnih podatkov iz evidenc iz 6. člena tega zakona ter iz uradnih evidenc iz 8. člena tega zakona.

Glede na navedeno ima ZZZS zakonsko podlago za vodenje evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter podlago v točki c) in č) 8. člena ZEPDSV, da za vodenja navedene evidence in za izvajanje nalog, določenih z zakonom, pridobiva in uporablja tudi podatke iz uradnih evidenc, t.j. davčnega registra in evidence o davkih.

Glede vašega vprašanja, ali kljub poravnanim obveznostim iz obeh zavarovanj niste upravičeni do zdravniških uslug, če imate zaradi nedoslednosti DURS-a davčni dolg, Pooblaščenec odgovarja, da navedeno ne spada v pristojnost Pooblaščenca.

3. Zavarovanje osebnih podatkov
8. člen ZDavP-2 ureja načelo davčne tajnost in določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov.

ZDavP-2 v V. poglavju (15. – 30. člen) ureja varovanje podatkov. 15. člen ZDavP-2 določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Ne glede na prvi odstavek tega člena se za davčno tajnost ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register.

Uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe (16. člen ZDavP-2).

17. člen ZDavP-2 določa ukrepe in postopke za varovanje davčne tajnosti pri davčnem organu:
(1) Vsak podatek oziroma vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, mora biti vidno označen kot tak, razen, če minister, pristojen za finance, s predpisom iz petega odstavka tega člena določi drugače.
(2) Dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, imajo vse zaposlene osebe davčnega organa, vendar le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog. Dovoljenje za dostop pridobijo z začetkom delovnega razmerja in podpisom izjave, da so seznanjene s tem zakonom in da se zavezujejo s podatki, ki so davčna tajnost, ravnati v skladu s tem zakonom. Nihče ne sme dobiti podatka, ki je davčna tajnost, prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog.
(3) Davčni organ mora vzpostaviti sistem postopkov in ukrepov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, ki onemogoča razkritje podatkov nepooblaščenim osebam.
(4) Davčni organ mora vzpostaviti in voditi nadzor ter pregled nad razkritjem podatkov, ki so davčna tajnost, osebam zunaj davčnega organa. Iz pregleda mora biti razvidno, kdaj in komu zunaj davčnega organa so bili podatki, ki so davčna tajnost, razkriti.
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše fizične, organizacijske in tehnične ukrepe ter postopke za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost.

30. člen ZDavP-2 ureja ravnanje s podatki, ki se štejejo za davčno tajnost, in so bili razkriti osebam na podlagi od 22. do 28. člena tega zakona.  Te osebe smejo podatke, ki so davčna tajnost, uporabiti samo za namene, za katere so jim bili dani, ter jih ne
smejo razkriti tretjim osebam. Navedeni podatki se smejo razkriti na sodnih obravnavah in v sodnih odločbah. Prav tako morajo zagotavljati enake ukrepe in postopke za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, kot so določeni v 17. členu tega zakona za davčni organ, ter jih hraniti do konca postopkov, ki jih vodijo, če ni z zakonom drugače določeno. Ko prenehajo razlogi za hranjenje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, se podatki uradno uničijo.
Če se pridobljeni podatki uporabijo za izdajo drugih dokumentov, so jih te osebe dolžne varovati kot davčno tajnost v rokih, ki so za hrambo teh dokumentov določeni z zakonom, ki ureja določeno področje. Po tem roku se podatki uničijo ali hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.

Glede na navedeno ima referentka ZZZS pravico do vpogleda v finančno stanje, in sicer do predpisanih podatkov v točki c) in č) 8. člena ZEPDSV iz davčnega registra in evidence o davkih. Referentka in vsi zaposleni pri ZZZS lahko obdelujejo podatke, ki so davčna tajnost, vendar le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog. Pooblaščenec meni, da referentka ZZZS obdeluje vaše podatke v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih delovnih nalog.

Na vaše vprašanje, ali res lahko vsak referent oziroma vsaka ustanova, ki za to ni pristojna, gleda vaše poslovanje, Pooblaščenec odgovarja, da mora imeti ustanova zakonsko podlago za obdelavo vaših podatkov glede poslovanja, ki so hkrati davčna tajnost. Stvar interne ureditve konkretne ustanove pa je, kdo od zaposlenih bo glede na svoje delovno mesto oziroma opis del in nalog, imel dostopne pravice do teh podatkov. V konkretnem primeru ima ZZZS zakonsko podlago za obdelavo vaših podatkov, ki so davčna tajnost. Med drugim imajo na podlagi ZEPDSV zakonsko podlago tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka