Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.10.2007
Naslov: ZOdv
Številka: 0712-900/2007/2
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 03.10.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da ste prejeli dopis odvetniške pisarne, da se je po sedmih letih od smrti vašega očeta pojavila »domnevna dedinja«, za katero nihče od vas do sedaj ni vedel. Dne 03.07.2007 je dedinja, po navedbah v dopisu, pridobila sklep o dedovanju z na njem vsebovanimi osebnimi podatki (naslov, rojstni datum). V dopisu sedaj odvetniška pisarna zahteva od vas, da stranki izplačate vsoto iz hranilne vloge z obrestmi, prepišete nanjo delnice in izplačate dividende, ker vam sicer po navedbah v dopisu grozi »kazenski pregon« zaradi zatajitve dedinje.  

V zvezi s tem vas zanima:
1.    Ali lahko odvetnik ali njegova stranka pridobi in uporablja osebne podatke za ta namen?
2.    Ali pravilno razumete naše že odgovorjeno vprašanje, da odvetnik lahko uporablja in pridobiva te podatke le za namene uvedbe ustreznih postopkov?
3.    Ali po našem zgoraj navedeno ravnanje predstavlja kršitev ter kam se lahko obrnete za zaščito svojih pravic?


V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

Upoštevaje z vaše strani podane informacije in opisano dejansko stanje menimo, da v konkretnem primeru ni podana kršitev ZVOP-1. Na podlagi vaših navedb namreč sklepamo, da je »domnevna dedinja«, po pooblaščencu – odvetniku, pridobila sklep o delovanju, ki vsebuje vaše osebne podatke kot oseba, ki je v postopku izkazala upravičen pravni interes, na podlagi 150 čl. Zakona o pravdnem postopku, v povezavi z 223. čl. Zakona o dedovanju. V zvezi z uvedbo pravdnega postopka glede dediščine, ki ga bo najverjetneje sprožila »domnevna dedinja«, pa vam svetujemo, da se za zaščito svojih pravic obrnete na strokovno pomoč, ki vam jo nudijo odvetniki.

O b r a z l o ž i t e v:

ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.

ZVOP-1 v 6. točki 6. člena pravi, da je upravljavec fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 obenem izhaja, da je uporabnik osebnih podatkov fizična, pravna ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki. Takšna definicija dejansko pomeni, da se za uporabnika osebnih podatkov šteje katerakoli oseba, ki se jih posredujejo ali razkrivajo osebni podatki.

V zvezi s tem gre tudi pojasniti, da 22. člen ZVOP-1 v 1. odst. določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Glede vprašanja dopustnosti oziroma zakonitosti posredovanja osebnih podatkov uporabnikom s strani upravljavcev osebnih podatkov, pa je treba upoštevati tudi splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,9., 10. in 13. čl. ZVOP-1.

Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi okrajna sodišča, ki vodijo zapuščinske obravnave) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

Na podlagi vaših navedb je Pooblaščenec v konkretnem primeru izhajal iz predpostavke, da je oseba, ki jo opisujete kot »domnevno dedinjo, za katero nihče od vas ni vedel«, sklep o dedovanju (v katerem so tudi vaši osebni podatki), po pooblaščencu – odvetniku, pridobila od pristojnega okrajnega sodišča, ki je vodilo zapuščinski postopek po vašem očetu.

Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da odvetnik kot pooblaščenec (seveda v kolikor ima za to veljavno pooblastilo) v konkretnem postopku zastopa osebo, ki ga je pooblastila, ter da lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja tudi procesna dejanja. Tako lahko tudi pošilja različne vloge in dopise organom ter drugim pravnim in fizičnim osebam ter zahteva vpogled in prepis listin iz spisa, ki se nanašajo na konkretno zadevo, v kateri zastopa stranko.
   
Izhajajoč iz zgoraj navedenega gre torej ugotoviti, da je okrajno sodišče, ki je vodilo zapuščinski postopek po vašem očetu, upravljavec zbirke osebnih podatkov v smislu 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1, »domnevna dedinja« (oz. njej pooblaščenec) pa je uporabnik v smislu 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1. Pravna podlaga za obdelavo vaših osebnih podatkov, ki se nahajajo v sklepu o dedovanju, je v konkretnem primeru podana v 214. čl. Zakona o dedovanju, ki določa, da mora sklep o dedovanju med drugim vsebovati tudi priimek in ime ter poklic in stalno prebivališče dediča.

Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da je pravna podlaga za posredovanje sklepa o dedovanju »domnevni dedinji« podana v 223. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, 15/76, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju zakon o dedovanju), ki pravi, da če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi. Ob tem gre upoštevati tudi 150 čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZPP), ki določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Iz navedenega po mnenju Pooblaščenca izhaja, da je sodišče vsekakor dolžno omogočiti pregled in prepis spisa, v kolikor oseba izkaže opravičeno korist. Kot je Pooblaščenec zgoraj že pojasnil, lahko v imenu stranke vpogled in prepis spisa zahteva tudi njen pooblaščenec. Pooblaščenec obenem meni, da je opravičena korist za vpogled v sodni spis (ki vključuje tudi prepisovanje posameznih listin) izkazana tudi v primerih, ko gre za osebo, ki na podlagi 223. čl. Zakona o dedovanju, želi uveljavljati kakšno pravico do zapuščine kot dedič. Pooblaščenec tako zaključuje, da je v konkretnem primeru pravna podlaga za obdelovanje oz. posredovanje osebnih podatkov, ki se nahajajo v sklepu o dedovanju podana, ter da sodišče s posredovanjem sklepa pooblaščencu ni kršilo določb ZVOP-1.

Upoštevaje opisano dejansko stanje vam Pooblaščenec svetuje, da se v zvezi s pravdo, na katero je sodišče, v skladu z 223. čl. Zakona o dedovanju, napotilo domnevno dedinjo, obrnete na strokovno oz. odvetniško pomoč, saj sme Pooblaščenec, v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP), zato vam v konkretni zadevi v tem delu ne more posredovati nobenih napotkov oz. mnenja, kako ravnati naprej.

Lepo vas pozdravljamo,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka