Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 30.09.2007
Naslov: Zavarovanje podpisov podpornikov
Številka: 0712-805/2007/2
Vsebina: Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani!

Prejeli smo vaše vprašanje z dne 01.09.2007, v katerem nas sprašujete:

kaj narediti oziroma kako fizično zavarovati podpise 1600 volilnih upravičencev, ki ste jih zbrali kot kandidat za predsednika, glede na to, da boste kandidirali s podporo treh  poslancev, ne pa s podpisi?
Za prodajo teh podpisov ste namreč dobili več ponudb in bi se radi znebili vseh obtožb.


Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07 – ZUstS-A in 27/07 v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov, predstavlja 8. člen ZVOP-1. Ta v 1. odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov pa mora biti po določilu 2. odstavka istega člena določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Nadalje pa ZVOP-1 za dopustnost obdelave občutljivih osebnih podatkov, kamor glede na določilo 19. točke 6. člena ZVOP-1 sodijo tudi podpisi 1600 volilnih upravičencev, ki ste jih zbrali kot kandidatka za predsednico, saj izkazujejo politično prepričanje posameznika, v 13. členu določa še bolj natančna in strožja merila, in sicer:
1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
    2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
    3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;
    4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
    5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
    6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
    7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
    8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

Občutljivi osebni podatki, torej podpisi 1600 volilnih upravičencev, zbrani na zgoraj opisanih pravnih podlagah iz 13. člena ZVOP-1, pa se lahko po določbi 1. odstavka 21. člena ZVOP-1 shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali in nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki skladno z 2. odstavkom istega člena zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. To pa v konkretnem primeru pomeni, da podpise 1600 volilnih upravičencev ni dovoljeno več shranjevati, saj je bil namen za katerega so bili zbrani glede na 1. odstavek 21. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1 dosežen.  16. člen ZVOP-1 namreč določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

Konkretno to pomeni, da ne razpolagate več z ustrezno pravno podlago za hrambo teh podpisov, zato je potrebno je potrebno podpise 1600 volilnih upravičencev po določbi 2. odstavka 21. člena ZVOP-1 uničiti. Podpisi so bili namreč zbrani v podporo predsedniški kandidaturi, ki ste si jo naknadno zagotovili s tremi podpisi poslancev, torej za dosego namena niso več potrebni. Prav tako po določbi 16. člena ZVOP-1 ni dovoljena njihova nadaljnja obdelava, kamor po določilu 3. točke 6. člena ZVOP-1 sodi kakršnokoli (ne)odplačno širjenje, sporočanje ali drugo dajanje na razpolago, ki ni skladna z nameni, s katerimi so bili zbrani, torej z namenom podpore točno določenemu predsedniškemu kandidatu. To pomeni, da (kakršnakoli nadaljnja) obdelava podpisov, pridobljenih v podporo predsedniški kandidaturi, ni dovoljena.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. pravnik
pooblaščenka