Osebni podatki umrlih

9. člen ZVOP-2 določa posebno varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. Osebni podatki umrlih posameznikov se obdelujejo v skladu z zakonom, ZVOP-2 pa posebej ureja, komu in pod kakšnimi pogoji se lahko posredujejo podatki o umrlih posameznikih.

Upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja.  

Ne glede na to upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače.

Če drug zakon ne določa drugače, lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi drugi osebi, ki izkaže, da namerava te podatke uporabljati za namene znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene. Za tovrstne obdelave ali v okviru izvajanja svobode izražanja se lahko obdelujejo zakonito pridobljeni osebni podatki umrlih posameznikov, če tako določa zakon, če je privolitev pred smrtjo dal posameznik sam ali če je za tako obdelavo v času po smrti posameznika dana pisna privolitev naslednjih oseb v izključujočem vrstnem redu: zakonec ali zunajzakonski partner, otroci ali starši umrlega posameznika.

Za objavo ali drugo obdelavo v zgodovinskih in drugih izobraževalnih publikacijah obdelujejo zakonito pridobljeni osebni podatki umrlih posameznikov, če so bili umrli posamezniki javne osebe in če tega ne prepoveduje drug zakon.

Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov velja 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače.

Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti pa posebej ureja Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS; ZPacP) v 42. členu.

 Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo osebe, ki so za obdelavo podatkov pooblaščene z zakonom, in osebe, za katere je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki.

Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Tem osebam se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve; za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v času, ko umrli pacient ni bil sposoben odločanja o sebi in se je to stanje brez prekinitev nadaljevalo do njegove smrti, morajo za seznanitev izkazati pravni interes. Z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta se lahko seznanijo tudi druge osebe, ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri čemer se jim omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa.

Zahteva za seznanitev teh oseb se delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.

Ne glede na izrecno prepoved umrlega pacienta imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje, pacientovi starši, pacientovi potomci do katerega koli kolena, pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, bratje in sestre ali druge osebe, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo.

O zahtevi za seznanitev odloči izvajalec zdravstvene dejavnosti v 15 dneh od prejema obrazložene zahteve. Če je zahteva delno ali v celoti zavrnjena, imajo osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka 42. člena ZPacP pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu.

Pacient ima pravico določiti osebe, ki se po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje. Pravica iz tega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, ki jih določa 45. člen ZPacP. Prepoved oziroma določitev oseb se lahko evidentira tudi v centralnem registru podatkov o pacientih, ki ga določa zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva.