Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Zgodovina ureditve varstva osebnih podatkov

+ -

Prve potrebe po zaščiti zasebnosti ljudi so se pojavile zaradi različnih žalitev, napadov, prisluškovanj in podobno. Razlog, da se je ta pravica pričela pozno uveljavljati in izvajati v pravnih sistemih pa je v tem, da so večino modernih kršitev zasebnosti, kot so prisluškovanje pogovorom prek telefonov, mikrofonov in elektronskih ojačevalcev, zbiranje, shranjevanje in iskanje informacij z video kamerami, računalniki in podobno,  začele omogočati šele nove tehnologije. Pred njihovimi iznajdbami je bil posameznik lahko utemeljeno prepričan, da mu v zasebnem prostoru ni mogoče prisluškovati. Tudi vdor v zasebnost večje skupine oseb je bil pred uporabo računalniških baz veliko težavnejši, saj so bile informacije o posameznikih pogosto raztresene in težko dostopne.

Pravno prepoznavo je pravica do zasebnosti dobila precej pozno. Prva publikacija, ki je obravnavala to področje izvira iz ZDA. Gre za članek dveh sodnikov ameriškega vrhovnega sodišča Warrena in Brandeisa Pravica do zasebnosti, ki je bil objavljen leta 1890 (4 Harvard L.R. 193). Kljub temu je prišlo do kodifikacije te pravice šele 1960, ko je Prosser izdal članek pod naslovom Zasebnost (48 Cal.L.Rev. 383), leta 1977 pa je kodifikacijo opredelil v ponovni izdaji civilnih deliktov.

Znamenita fraza »to be let alone« oziroma »pustiti pri miru« pa ima bistveno daljšo zgodovino. Leta 1834 je v primeru Wheaton proti Peters ameriško vrhovno sodišče menilo, da obtoženec nič ne sprašuje in nič ne želi, razen, da se ga pusti pri miru (»defendant asks nothing – wants nothing, but to be let alone…«), dokler se ne dokaže, da je kršil pravice drugega. Pravica »pustiti pri miru« je med drugim prišla močno do veljave tudi v razvpitem primeru Olmstead v ZDA. To je bil prvi primer prisluškovanja, ki ga je obravnavalo ameriško vrhovno sodišče. Po tem se je omenjena fraza uveljavila kot definicija pravice do zasebnosti, kasneje pa je dobila še nov pomen, povezan s kršenjem zasebnosti posameznika s strani države.