Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Zgodovina Informacijskega pooblaščenca

+ -

Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, ZDIJZ (Ur. l. RS, št. 24/2003) je bil ustanovljen samostojen in neodvisen državni organ, Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, ki je začel delovati z dnem 1. 9. 2003. Pomembno je, da je bil Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po izrecni zakonski določbi samostojen državni organ.

Samostojnost Pooblaščenca je bila izkazana na več načinov. Bistveno pa je bilo, da je imel Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja kot status državnega funkcionarja in da ga je imenoval Državni zbor RS na predlog predsednika RS. Pooblaščenec je imel strokovno službo, ki je bila z zakonom omejena do 15.7.2005 na dva svetovalca. Organizacijsko-administrativne naloge za Pooblaščenca pa je zagotavljalo ministrstvo (nekdanje ministrstvo za informacijsko družbo). 

Dne 1. 1. 2005 je stopil v veljavo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ta je v slovenski pravni red prenesel Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne  24. 10. 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi OP in prostem pretoku OP v pravni red RS. Po ZVOP-1 je bil predviden glavni državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov; postopek za imenovanje naj bi se začel 1. julija 2005, državni nadzorni organ naj bi začel delovati najkasneje s 1. januarjem 2006. Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov je po ZVOP-1 samostojen državni organ. Pred uveljavitvijo ZVOP-1 pa je bil za varstvo osebnih podatkov pristojen Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Inšpektorat je tako bil v razmerju do ministrstva organ prve stopnje. Po Zakonu o informacijskem pooblaščencu (ZInfP), ki je stopil v veljavo 31.12.2005, pa sta se Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov in Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja združila.

S sprejemom ZInfP je torej bila spoštovana določba ZVOP-1, da s 1. januarjem 2006 začne delovati državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki ima položaj samostojnega državnega organa. Z ZInfP je bil ustanovljen Informacijski pooblaščenec. Z ustanovitvijo Informacijskega pooblaščenca pa je predstojnica Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja nadaljevala svoj mandat.

Informacijski pooblaščenec je  samostojen in obenem tudi neodvisen državni organ. Pomembno je, da je tudi s sprejemom ZInfP v pravni red RS prenesena Direktiva 95/46 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

S prehodnimi in končnimi določbami je bilo predvideno prenehanje veljavnosti tistih določb ZDIJZ in ZVOP-1, ki so urejale organizacijo Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Z ustanovitvijo Informacijskega pooblaščenca so prenehale veljati tudi tiste določbe ZVOP-1, ki bi omogočale sprožitev upravnega spora v primerih, ko bi odločitev Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po oceni Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja kršila dostop do informacij javnega značaja in obratno, če bi Državni nadzorni organ ocenil, da je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja kršil varstvo osebnih podatkov.

ZInfP je v slovenski pravni red prinesel pomembne novosti. S tem zakonom je namreč bil ustanovljen nov državni organ, Informacijski pooblaščenec, ki izvaja številne pristojnosti tako na področju dostopa do informacij javnega značaja kot tudi na področju varstva osebnih podatkov. Poleg določb, ki urejajo položaj in imenovanje informacijskega pooblaščenca, ZInfP vsebuje tudi določbe o nadzornikih za varstvo osebnih podatkov, o nekaterih posebnosti postopka pred Informacijskim pooblaščencem ter nekatere kazenske določbe. 

 V Sloveniji sta pravica dostopa do javnih informacij in pravica do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije določeni kot temeljni človekovi pravici, zapisani v 38. in 39. členu.