Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Zgodovina Informacijskega pooblaščenca

+ -

Dne 1. 9. 2003 je začel delovati Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, ki je bil ustanovljen na podlagi takrat sprejetega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Pomembno je, da je bil Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po izrecni zakonski določbi samostojen državni organ. Samostojnost je bila izkazana na več načinov, bistveno pa je bilo med drugim tudi, da je imel predstojnik  status državnega funkcionarja in da ga je imenoval Državni zbor RS na predlog predsednika RS. Pooblaščenec je imel strokovno službo, ki je bila do 15.7.2005 z zakonom omejena na dva svetovalca, organizacijsko-administrativne naloge pa je zanj zagotavljalo takratno ministrstvo ministrstvo za informacijsko družbo.

Dne 1. 1. 2005 je stopil v veljavo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je  v slovenski pravni red prenesel Direktivo 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov. Po ZVOP-1 je bil predviden glavni državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov; postopek za imenovanje naj bi se začel 1. julija 2005, državni nadzorni organ naj bi začel delovati najkasneje s 1. januarjem 2006.

ZVOP-1 je določil, da je državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov samostojen državni organ. Pred uveljavitvijo ZVOP-1  je bil za varstvo osebnih podatkov pristojen Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje in  je  bil v razmerju do ministrstva organ prve stopnje. Zato sta se na podlagi Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZinfP), ki je stopil v veljavo 31.12.2005,  Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov in Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja združila v samostojen državni organ – Informacijski pooblaščenec. S sprejemom ZinfP je bila tako spoštovana določba ZVOP-1, da s 1. januarjem 2006 začne delovati državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki ima položaj samostojnega državnega organa.

S prehodnimi in končnimi določbami je bilo predvideno prenehanje veljavnosti tistih določb ZDIJZ in ZVOP-1, ki so urejale organizacijo Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Z ustanovitvijo Informacijskega pooblaščenca so prenehale veljati tudi tiste določbe ZVOP-1, ki bi omogočale sprožitev upravnega spora v primerih, ko bi odločitev Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po oceni Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja kršila dostop do informacij javnega značaja in obratno, če bi Državni nadzorni organ ocenil, da je Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja kršil varstvo osebnih podatkov.

ZinfP je v slovenski pravni red prinesel pomembne novosti. S tem zakonom je namreč bil ustanovljen nov državni organ, Informacijski pooblaščenec, ki izvaja številne pristojnosti tako na področju dostopa do informacij javnega značaja kot tudi na področju varstva osebnih podatkov. Poleg določb, ki urejajo položaj in imenovanje informacijskega pooblaščenca, ZinfP vsebuje tudi določbe o nadzornikih za varstvo osebnih podatkov, o nekaterih posebnosti postopka pred Informacijskim pooblaščencem ter nekatere kazenske določbe.

Informacijski pooblaščenec je samostojen in  neodvisen državni organ s pristojnostmi na področju dveh z Ustavo RS zavarovanih temeljnih človekovih pravic -pravico dostopa do javnih informacij in pravico do varstva osebnih podatkov.