Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

WPPJ

+ -

Delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja - WPPJ je specifična delovna skupina, ki deluje na podlagi mandata Konference evropskih organov za varstvo osebnih podatkov in je zadolžena za spremljanje razvoja glede varstva osebnih podatkov na področju policije in pravosodnega sodelovanja.

Zgodovina

Konferenca evropskih organov za varstvo osebnih podatkov (Spomladanska konferenca) je med zasedanjem maja 2007 na Cipru, kot odziv na nove in poglobljene izzive na področju varstva osebnih podatkov v okviru odkrivanja in kazenskega pregona, takratni delovni skupini za policijo (PWP) podelila nov mandat za nadzor razvoja na področju organov pregona. Deklaracija Spomladanske konference je konsolidirala institucionalni značaj delovne skupine in ponudila pot za nadaljnjo poglobitev sodelovanja med organi za varstvo osebnih podatkov.

Delovna skupina za policijo (PWP) je bila na pobudo francoskega organa za varstvo osebnih podatkov (CNIL) ustanovljena z zgodnjih 90. letih. Delovna skupina je imela pomembno nalogo pri pripravi in uvajanju konvencij o Europolu, Schengenu in carinah ter pri operacionalizaciji skupnih nadzornih organov, povezanih z navedenimi konvencijami.  

Hitre in nenadne spremembe EU zakonodaje v (takratnem) tretjem stebru in potreba po ustreznem odzivu na te spremembe, so terjale nov pristop - bolj organiziran, hitrejši in celovitejši. Ta pristop je zahteval tudi vzpostavitev okrepljene delovne skupine, s stalno organizacijsko strukturo, sposobne hitrega odzivanja. Nizozemski in francoski organ za varstvo osebnih podatkov sta tako na Spomladanski konferenci leta 2007 predlagala prestrukturiranje delovne skupine za policijo (PWP), z namenom zagotovitve večje kontinuitete dela (s pomočjo stalnega sekretariata in predsedujočim, imenovanim za daljše obdobje) ter s sposobnostjo širšega delovanja kot je zgolj letno poročanje Spomladanski konferenci. Delovna skupina za policijo (PWP) se je tako preimenovala v delovno skupino za policijsko in pravosodno sodelovanje (WPPJ).

Naloge

Spomladanska konferenca 2007 je WPPJ podelila nadzorna pooblastila na področju policije in pravosodja, s čimer je organe za varstvo osebnih podatkov opremila s primernim orodjem za soočanje z novimi izzivi na področju varstva osebnih podatkov glede organov pregona.

Upoštevajoč dejstvo, da se Spomladanska konferenca srečuje enkrat letno, ima WPPJ pooblastila, da v primerih, ki zahtevajo hiter odziv, deluje v imenu Spomladanske konference. V teh primerih lahko WPPJ na lastno pobudo daje priporočila, mnenja ali sprejema določne ukrepe glede vseh zadev v okviru svoje pristojnosti. WPPJ za Spomladansko konferenco pripravlja aktivnosti in postopke v sprejetje.

Sestava

WPPJ sestavljata po dva predstavnika iz vsakega nacionalnega organa za varstvo osebnih podatkov, ki so akreditirani na Spomladanski konferenci. Vsak delegat ima en glas. Kot opazovalci lahko na sestankih WPPJ sodelujejo tudi predstavniki nacionalnih organov za varstvo osebnih podatkov, ki niso akreditirani na Spomladanski konferenci.

Delovanje

WPPJ se sestaja kadar to zahtevajo razmere na področju policije in pravosodja ali kadar to zahteva vsaj tretjina vseh članov WPPJ oziroma v vsakem primeru najmanj dvakrat na leto. Ker WPPJ nima svojega proračuna, se sestanke navadno sklicuje skupaj s sestanki skupnih nadzornih organov za Schengen in Europol, saj je večina predstavnikov v teh organih istih. 

Z namenom učinkovitega delovanja je bilo v WPPJ oblikovanih več delovnih podskupin: npr. za tehnološki razvoj, implementacijo Prümske pogodbe, nadzorne politike.

Predsedujoči in podpredsedujoči WPPJ sta izmed članov Spomladanske konference izvoljena na Spomladanski konferenci za obdobje dveh let. Mandat je enkrat obnovljiv. WPPJ-ju od vzpostavitve naprej predseduje Francesco Pizzetti (Predsednik italijanskega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov).

Aktivnosti 

Aktivnosti WPPJ so prevladujoče usmerjene v varstvo osebnih podatkov na področju organov pregona:

  • spremljanje implementacije Okvirnega Sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;
  • razvoj novih, bolj sistematičnih ukrepov za sodelovanje z Delovno skupino za varstvo osebnih podatkov po 29. členu Direktive 95/46/ES (Delovna skupina po 29. členu Direktive 95/46/ES je skupina, ki Evropski komisiji daje strokovna mnenja s področja varstva osebnih podatkov, sestavljajo pa jo predstavniki nacionalnih organov za varstvo osebnih podatkov iz vseh držav članic EU, Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov in Evropska komisija) in z drugimi organi za varstvo osebnih podatkov, vključno s skupnimi nadzornimi organi za varstvo osebnih podatkov, ki so delovali v (bivšem) tretjem stebru – JSB Europol, JSA Schengen,…
  • spremljanje določenih aspektov razvoja Eurodac-a;
  • spremljanje razvoja glede Prümske pogodbe*;
  • zadeve povezane s čezmejnim pretokom podatkov (predvsem v ZDA) za namene odkrivanja in pregona;
  • zadeve povezane s sporazumom med EU in ZDA o izmenjavi bančnih podatkov iz sistema SWIFT.

Prümska pogodba

27. maja 2005 je 7 držav članic EU (Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija) v nemškem mestu Prüm podpisalo Pogodbo o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije (t.i. Prümska pogodba), ki označuje nov korak v smeri sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadev. Prümska pogodba, imenovana tudi Schengen III, je dostopna na: http://www.statewatch.org/news/2005/aug/Prum-Convention.pdf.

Prümska pogodba omogoča izmenjavo podatkov iz nacionalnih policijskih podatkovnih baz DNK profilov, podatkovnih baz odtisov papilarnih linij (prstnih odtisov, odtisov dlani ipd.) ter baz podatkov registriranih motornih vozil med državami podpisnicami, ter izmenjavo podatkov pri varnostno tveganih mednarodnih prireditvah, za preprečevanje terorističnih kaznivih dejanj, čezmejne kriminalitete in za zatiranje nezakonitih migracij med državami podpisnicami.

Deli Prümske pogodbe, ki se nanašajo na izmenjavo informacij in policijsko sodelovanje so bili v pravni okvir EU preneseni s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:210:0001:0011:sl:PDF) in Sklepom Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:210:0012:0072:sl:PDF), ki sta zavezujoča za države članice EU.