Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Schengen

+ -

Schengenski informacijski sistem (SIS) je pomemben del schengenske zakonodaje, ki policiji, carini, upravnim enotam in konzularnim predstavništvom držav pogodbenic omogoča izmenjavo in dostop do podatkov o določenih posameznikih (osumljencih za kazniva dejanja, pogrešanih osebah, državljanih tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop, ipd.). V skladu s Schengensko konvencijo je namen SIS vzdrževanje javnega reda in javne varnosti, vključno z nacionalno varnostjo, na ozemljih držav članic (uporabnic sistema) in uporaba določb te konvencije v zvezi s pretokom oseb na teh ozemljih z informacijami, ki se sporočajo preko tega sistema.

SIS je bil razvit v teku zadnjih 30 let. 14. junija 1985 je pet držav – Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska – v luksemburškem mestu Schengen podpisalo Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenski sporazum), ki je imel za cilj postopno ukinitev kontrole oseb vzdolž njihovih skupnih meja in okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma. To območje je postalo znano kot »schengensko območje«.

Schengenski sporazum je bil prvotno uveden kot deklaracija o nameri, ki je določala cilje, ki so jih postavile države pogodbenice za vzpostavitev režima prostega pretoka. Nekaj let kasneje, natančneje 19. junija 1990, je deklaracija o nameri dosegla vrhunec v izdelavi komplementarnih predpisov, znanih kot Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenska konvencija). To dejstvo je vključevalo oblikovanje področja prostega pretoka oseb, kapitala, blaga in storitev.

Schengenska konvencija vključuje niz pomembnih načel, med katerimi je vredno izpostaviti naslednja:

  • vzpostavlja računalniški sistem, ki je skupen za vse članice in se imenuje "schengenski informacijski sistem (SIS)";
  • vpeljuje prost pretok oseb, bodisi državljanov evropske skupnosti ali ne, znotraj schengenskega področja;
  • vzpostavlja nov pojem "zunanje meje" s poudarkom na pogojih, ki so potrebni za dopustitev vstopa za državljane tretjih držav;
  • opredeljuje sistem schengenskih skupnih viz in uvaja enotno vizo, ki velja na celotnem ozemlju;
  • kar zadeva begunce vključuje serijo proceduralnih pravil in nekaj kriterijev, ki jih je treba uporabiti za ugotavljanje države, ki je dolžna obravnavati prošnjo za azil, kadar ima ali je imel iskalec azila zveze z več kot eno državo članico;
  • na področju policijskega sodelovanja konvencija izkorišča celo vrsto specifičnih mehanizmov kot sta čezmejno tajno sledenje in zasledovanje na ozemlju druge države članice;
  • in končno, vzpostavlja skupno nadzorno telo, odgovorno za zagotavljanje zaščite ljudi v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

SIS obsega nacionalne podatkovne zbirke v vsaki državi pogodbenici (N.SIS) in tehnični podporni del v Strasbourgu. Za namene mejnih kontrol in drugih policijskih in carinskih kontrol, tudi tistih, ki se izvajajo v notranjosti države, tehnični podporni del s prenosom informacij on-line zagotavlja, da N.SIS vsebujejo enake podatke. Podatkovne baze so zaščitene, vsaka država pa ima svojo nacionalno kopijo. Ta skupni sistem omogoča povezavo med državami pogodbenicami in omogoča končnim uporabnikom (policija, carina, konzulati in druge službe, pristojne za obdelavo podatkov v zvezi z vizumi, za izvajanje zakonodaje o tujcih ali za izdajo potrdil o registraciji vozil) dostop do informacij, ki so jih v SIS vnesle druge države pogodbenice in ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

SIS je bil vzpostavljen z namenom, da zaobjame 18 držav. Upoštevajoč dejstvo, da SIS trenutno zajema 27 držav (vse države članice EU, razen Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, plus Norveška, Islandija in Švica), postane več kot očitno, da je tehnologija SIS postala zastarela. To je najpomembnejši razlog za razvoj novih možnosti, nadgradnjo in posodobitev SIS, oziroma za razvoj schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II). Za financiranje in razvoj tega novega sistema je odgovorna Evropska komisija. SIS II naj bi zaživel leta 2011.

Pravni okvir SIS II vključuje:

SIS II ne bo služil le izmenjavi podatkov o prestopu zunanjih meja in vizumski politiki, temveč bodo vanj vključeni tudi podatki o evropskem zapornem nalogu, izročitvi, biometrični podatki, podatki o iskanju za teroristične aktivnosti. Imel naj bi zmogljivost vključitve 30 držav z možnostjo nadaljnje razširitve.

SIS II bo vseboval naslednje osebne podatke: priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo, kraj in datum rojstva, spol, fotografije, prstni odtisi, državljanstvo(-a), ali je zadevna oseba oborožena, nasilna ali na begu, razlog za razpis ukrepa, organ, ki je izdal razpis ukrepa, itd.

Obdelava občutljivih osebnih podatkov je v SIS II zaščitena v skladu Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Konvencija 108). Vsak posameznik ima pravico do vpogleda v podatke, ki se v SIS II nanašajo nanj, pravico do popravka netočnih podatkov in pravico do izbrisa nezakonito shranjenih podatkov. Vsaka država članica zagotovi, da neodvisen organ (nacionalni nadzorni organ) neodvisno nadzira zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II na svojem ozemlju in pri prenosu s svojega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov. Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnem delu SIS II (N.SIS II) v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja, da so dejavnosti obdelave osebnih podatkov organa za upravljanje pravilno izvedene, in da se vsaj na štiri leta izvede revizija dejavnosti organa za upravljanje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS II, in se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto.

SIRENE

SIS vsebuje le in samo točno določene kategorije podatkov, ki jih vnašajo preko N.SIS le države pogodbenice, če so podatki dovolj pomembni za vnos v SIS in so v skladu z namenom. Zato vsaka pogodbenica imenuje organ z osrednjo odgovornostjo za njen N.SIS, ki se imenuje SIRENE (Supplementary Information Request at the National Entry - zahteve po dodatnih informacijah pri nacionalnih vnosih). Vsaka pogodbenica izdaja svoje razpise ukrepov samo s pomočjo tega organa. V Sloveniji je ta organ vzpostavljen v okviru Policije.

SIRENE so odgovorne za nemoteno delovanje N.SIS in sprejemajo potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb Schengenske konvencije. SIRENE predstavljajo temelj, na katerem stoji mednarodno policijsko sodelovanje na schengenskem področju (sistematično policijsko sodelovanje, ki bazira na medsebojni izmenjavi podatkov in razpisov za iskanje osebe in predmetov, stalno in sproti ažuriranih s strani države prosilke, po načelu medsebojnega zaupanja, enako kot bi bile informacije obravnavane znotraj nacionalnega pravnega okvira).

Osrednje naloge nacionalnih uradov SIRENE se nanašajo predvsem na izmenjavo dodatnih (supplementary) informacij:

  • pred razpisom tiralice;
  • istočasno, oziroma vzporedno z razpisom tiralice;
  • v primeru večkratnega razpisa tiralice;
  • v primeru označitve tiralice (flag);
  • v primeru zadetka (hit);
  • v primeru razpisa ukrepa zavrnitve vstopa državljanov iz tretjih držav;
  • o nezmožnosti izvajanja določenega ukrepa, ki je predviden v primeru zadetka;
  • v primeru spremembe namena;
  • v primeru nepravilnosti podatkov ali v primeru nezakonito shranjenih podatkov in o pravici vpogleda v lastne podatke in pravici do poprave podatkov.

Naloge, ki jih uradi SIRENE opravijo pri vseh kategorijah razpisov, se nanašajo na:

  • preveritev skladnosti postopka z določbami Schengenskega izvedbenega sporazuma;
  • preveritev tehnične kvalitete podatkov;
  • upoštevanje predpisanega vrstnega reda postopkov;
  • takojšnje obveščanje razpisnika v primeru zadetka (hit) in
  • izmenjava dodatnih informacij.

Poleg osrednjih nalog pa imajo zelo velik pomen predvsem dodatne naloge, ki se nanašajo na kontinuirano, pospešeno mednarodno policijsko sodelovanje:

  • izmenjava informacij na področju policijskega sodelovanja (členi 39, 40, 41 in 46);
  • razpisovanje tiralic in izmenjava informacij v okviru SIS ima prednost pred razpisovanjem in izmenjavo informacij preko Interpola (razpisa zoper isto osebo se ne izključujeta).

Nacionalni nadzorni organ

Za nadzor nad izvajanjem tehničnega podpornega dela SIS je glede varstva osebnih podatkov pristojen Skupni nadzorni organ (JSA Schengen), za nadzor N.SIS pa nacionalni nadzorni organ vsake pogodbenice, v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec.

Na podlagi 114. člena Schengenske konvencije vsaka pogodbenica imenuje nadzorni organ, ki je po nacionalni zakonodaji pristojen za izvajanje neodvisnega nadzora podatkovnih zbirk N.SIS in za preverjanje, da obdelava in uporaba podatkov, vnesenih v SIS, ne pomeni kršenja pravic oseb, na katere se podatki nanašajo.

Vsaka oseba ima pravico zahtevati od nadzornih organov, da preverijo podatke, ki se nanašajo nanje in so vnesene v SIS, ter uporabo teh podatkov. To pravico ureja nacionalna zakonodaja pogodbenice (v Sloveniji sta to Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o Informacijskem pooblaščencu), ki ji je poslana zahteva. Če je podatke vnesla druga pogodbenica, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nadzornim organom te pogodbenice.

Skupni nadzorni organ (JSA Schengen)

1. Splošne informacije

Skupni nadzorni organ za Schengen je neodvisen organ, ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih nadzornih organov in je odgovoren za nadzor centralnega dela SIS, preučevanje kakršnih koli težav pri uporabi ali razlagi v zvezi z delovanjem sistema, in zagotavljanje skladnosti sistema z ustreznimi določbami o varstvu podatkov. Kontaktni podatki JSA Schengen:

 

                                                                Joint Supervisory Authority of Schengen
                                                                           Data Protection Secretariat 
                                                                         Council of the European Union
                                                                                    Rue de la Loi 175
                                                                                   Bureau 3040GM14
                                                                                     B-1048 Brussels
                                                                            secretariat.jsaping@consiliumpong.eu

                                                                    http://schengen.consilium.europa.eu
                                                                             Telephone: +32(0)22855026

2. Pravna podlaga

JSA Schengen je ustanovljen na podlagi 115. člena Schengenske konvencije:

»Ustanovi se skupni nadzorni organ, ki je odgovoren za nadzor tehničnega podpornega dela schengenskega informacijskega sistema.«

3. Sestava in položaj

JSA Schengen sestavljata po dva predstavnika vsakega nacionalnega nadzornega organa držav pogodbenic Schengenske konvencije. JSA Schengen trenutno sestavljajo predstavniki Belgije, Francija, Nemčije, Nizozemske, Luksemburga, Španije, Portugalske, Italije, Grčije, Avstrije, Danske, Finske, Švedske, Norveške, Islandije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške, Švice in Slovenije. Vsaka država pogodbenica ima en glas.

4. Pristojnosti in naloge

Naloge skupnega nadzornega organa so:

  1. Izvaja nadzor tehničnega podpornega dela SIS v skladu z določbami Schengenske konvencije, Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, Priporočilom Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju in v skladu z nacionalno zakonodajo pogodbenice, ki je odgovorna za tehnični podporni del (1. in 2. odstavek 115. člena Schengenske konvencije).
  2. Je odgovoren tudi za preučevanje kakršnih koli težav (tudi v zvezi z varstvom osebnih podatkov) pri uporabi ali interpretaciji, ki lahko nastanejo pri delovanju SIS, za preučevanje težav, ki lahko nastanejo pri neodvisnem nadzoru, ki ga izvajajo nacionalni nadzorni organi pogodbenic, ali pri uresničevanju pravice dostopa do sistema ter za pripravo usklajenih predlogov za skupne rešitve nastalih težav (3. odstavek 115. člena Schengenske konvencije).
  3. Poda mnenje, če pogodbenice ne morejo doseči soglasja o točnosti in zakonitosti (spornih) podatkov, vsebovanih v razpisu ukrepa (3. odstavek 106. člena Schengenske konvencije) .
  4. Je obveščen o posebnih ukrepih, ki jih mora sprejeti vsaka država pogodbenica, da zagotovi varnost podatkov med pošiljanjem službam zunaj ozemlja držav pogodbenic (2. odstavek 118. člena Schengenske konvencije).
  5. Na zahtevo države pogodbenice poda mnenje o težavah pri izvajanju in razlaganju 126. člena Schengenske konvencije (3. odstavek 126. člena Schengenske konvencije).
  6. Pod pogoji, navedenimi v 126. členu Schengenske konvencije, poda mnenje o sporočanju podatkov drugi pogodbenici iz neavtomatizirane podatkovne zbirke in za njihovo vključitev v drugo neavtomatizirano podatkovno zbirko (točka f 1. odstavka 127. člena Schengenske konvencije).

5. Delovanje

JSA Schengen se sestaja vsaj dvakrat letno. Sestanki se skličejo na pobudo predsedujočega ali pa na pobudo vsaj treh držav pogodbenic/delegacij. Predsedujoči mora vsaj dva tedna pred datumom sestanka članom JSA poslati okvirni dnevni red in vse potrebne dokumente. Končni dnevni red se sprejme na začetku vsakega sestanka. Navadno so sestanki zaprti za javnost, razen če JSA ne sklene drugače. Dogovori se štejejo za veljavne, če sta na sestanku prisotni vsaj dve tretjini vseh delegacij. Dogovori se lahko sklenejo tudi na podlagi pisnega postopka, če se s tem strinjajo vse delegacije. V primeru nujnih zadev pa lahko predsedujoči uporabi pisni postopek tudi na svojo pobudo.

6. Osebni podatki, ki se obdelujejo v SIS

SIS vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih dajejo posamezne pogodbenice, kot se zahteva za namene iz 95. do 100. člena Schengenske konvencije. Pogodbenica-razpisnica določi, ali je zadeva dovolj pomembna, da opravičuje vnos razpisa ukrepa v SIS.

Kategorije podatkov so:

  • osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa iz člena 95, 96, 97, 98 in 99;
  • predmeti iz člena 100 in vozila iz člena 99.

Kategorije razpisov SIS so naslednje:

  • 95. člen - podatki o osebah, za katere se zaprosi za prijetje zaradi izročitve ali predaje;
  • 96. člen - podatki o tujcih, za katere je razpisana zavrnitev vstopa v Schengensko območje;
  • 97. člen - podatki o pogrešanih osebah ali osebah, ki zaradi njihove lastne zaščite ali odvračanja nevarnosti na zahtevo pristojnega organa ali pristojnega sodišča pogodbenice razpisnice potrebujejo začasno policijsko zaščito;
  • 98. člen - podatki o pričah, o osebah, ki se morajo v okviru kazenskega postopka zglasiti na sodišču zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali o osebah, katerim je treba vročiti kazensko sodbo ali vabilo za nastop prestajanja zaporne kazni;
  • 99. člen - podatki o osebah ali vozilih se za namene prikritega evidentiranja ali namenske kontrole;
  • 100. člen - podatki o stvareh, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih;  

Za osebe se navedejo samo naslednji podatki:

  • priimek in ime, morebiten alias, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
  • morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;
  • prvo črko drugega imena;
  • datum in kraj rojstva;
  • spol;
  • državljanstvo;
  • ali so zadevne osebe oborožene;
  • ali so zadevne osebe nasilne;
  • razlog za razpis ukrepa in
  • predlagani ukrep.

Drugi osebni podatki, zlasti podatki o rasnem poreklu, političnih, verskih ali drugih prepričanjih, zdravstvenem stanju in spolnem življenju (občutljivi osebni podatki) niso dovoljeni.  

Kadar pogodbenica meni, da razpis ukrepa po členih 95, 97 ali 99 ni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno razpis ukrepa v podatkovni zbirki N.SIS označi z označitvijo ("flag"). O tem se mora posvetovati z drugimi pogodbenicami. Če pogodbenica-razpisnica ukrepa ne prekliče, še naprej v celoti velja za druge pogodbenice. 

Zaradi porasta organiziranega kriminala in predvsem nevarnosti terorizma so bile v okviru SIS predlagane nove funkcije, ki se nanašajo na naslednja področja:

  • dostop do SIS s strani organov in podjetij, ki so odgovorna za izdajo prometnih dovoljenj in registrskih tablic za motorna vozila;
  • dostop do SIS s strani Europol-a in Eurojust-a;
  • vnos ponarejenih potnih listov v SIS in
  • vnos biometričnih podatkov v SIS. 

7. Kdo skrbi za zavarovanje in nadzor nad varstvom osebnih podatkov v SIS?

Tehnični podporni del sistema je v Strassbourgu in s prenosom informacij on-line zagotavlja, da nacionalne podatkovne zbirke držav podpisnic vsebujejo enake podatke. Temelj SIS je tako posebej varovana linija, ki kot vodnik omogoča pretok informacij, ki so zakodirane. To so močno varovane linije. Podatkovne baze so zaščitene, vsaka država pa ima svojo nacionalno kopijo.

Za nadzor nad izvajanjem tehničnega podpornega dela SIS je glede varstva osebnih podatkov pristojen Skupni nadzorni organ, za nadzor N.SIS pa nacionalni nadzorni organ vsake pogodbenice, v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec.

8. Kdo lahko uporablja podatke iz SIS?

Tako osebne podatke, kot tudi podatke o predmetih ali vozilih, lahko pooblaščene osebe uporabljajo le v skladu z nameni, opredeljenimi s Schengensko konvencijo.

V SIS vnašajo podatke vse države pogodbenice, dostop do tega sistema pa morajo imeti tako policija pri mejni kontroli na zunanji meji, kot tudi drugi državni organi, ki so za to pooblaščeni v skladu s Schengensko konvencijo (npr. veleposlaništva pri izdaji vizumov, upravne enote pri izdajanju dovoljenj za prebivanje za tujce).

Dostop do podatkov, shranjenih v SIS in pravico njihove neposredne uporabe, imajo izključno organi, pristojni za:

  • mejno kontrolo;
  • druga policijska in carinska preverjanja v notranjosti države in njihovo usklajevanje;
  • poleg tega imajo dostop do podatkov, shranjenih v skladu s 96. členom Schengenske konvencije, in pravico njihove neposredne uporabe organi, pristojni za izdajanje vizumov, centralni organi, pristojni za obravnavanje prošenj za izdajo vizumov, in tudi organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za bivanje in izvajanje predpisov o tujcih v okviru uporabe te konvencije v zvezi z gibanjem oseb; dostop do podatkov ureja nacionalno pravo posamezne pogodbenice;
  • organizacije, pristojne za registracijo motornih vozil in izdajo registrskih tablic;
  • pristojni pravosodni organi držav članic in
  • EUROPOL in EUROJUST.

Seznam organov, ki so pristojni dostopati do podatkov, vsebovanih v SIS, določi država pogodbenica in njihov seznam posreduje Izvršnemu odboru, ki je bil ustanovljen za namene izvajanja Schengenske konvencije.

9. Pravice posameznikov v okviru schengenske konvencije

V skladu s temeljnimi načeli glede varstva osebnih podatkov imajo tako državljani držav članic Schengenskega območja kot tudi državljani drugih držav določene pravice, in sicer:

  • pravico do vpogleda v lastne osebne podatke v SIS,
  • pravico do zahtevka za popravek netočnih lastnih osebnih podatkov shranjenih v SIS,
  • pravico do zahtevka za izbris nezakonito shranjenih lastnih osebnih podatkov v SIS.

Vsakdo ima na tej podlagi pravico, da na ozemlju vsake države Schengenskega območja na sodišču ali pri drugem po nacionalni zakonodaji pristojnem organu zahteva popravek, izbris, pridobitev informacije ali odškodnino v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanj.

I. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Pravica do vpogleda oziroma seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je možnost, ki jo mora imeti vsakdo na voljo, če želi preveriti, kateri podatki o njem so shranjeni v določeni zbirki. To je temeljno načelo varstva osebnih podatkov, ki omogoča posamezniku izvajanje nadzora nad osebnimi podatki, ki jih o njem hranijo tretji.

Vsak posameznik ima v skladu s 109. členom Schengenske konvencije pravico do vpogleda v osebne podatke, ki se nanašajo nanj in so vneseni v SIS.

Zahtevo za vpogled in seznanitev z lastnimi osebnimi podatki v SIS lahko vsakdo vloži pri pristojnemu organu katerekoli države na območju pogodbenice, saj imajo vse nacionalne podatkovne zbirke SIS zaradi tehničnega podpornega dela zagotovljene identične podatke. Pravica do vpogleda se tako nanaša na podatke ne glede na državo, pri kateri je vložena zahteva. Sam postopek teče po nacionalnem pravu tiste države, kjer je bila zahteva vložena in se zato zgolj v podrobnostih razlikuje med posameznimi državami.

Če država, v kateri je uveljavljena pravica do vpogleda, prejme zahtevo za vpogled v razpis ukrepa, ki ga ni izdala sama, mora ta država dati državi, ki je ukrep izdala, možnost, da poda svoje stališče do možnega razkrivanja podatkov vlagatelju zahteve za vpogled. Prav tako mora nacionalni organ za varstvo osebnih podatkov pri preverjanju tesno sodelovati z nacionalnim organom za varstvo osebnih podatkov države, ki je razpis ukrepa izdala (v skladu z 2. odstavkom 114. člena Schengenske konvencije).

Posredovanje informacij o vsebini podatkov se v skladu s 109. členom Schengenske konvencije lahko zavrne, če je to nujno zaradi izvedbe ukrepa in v vsakem primeru v času trajanja ukrepa prikritega evidentiranja.

Trenutno obstajata dva sistema glede ureditve pravice do vpogleda. V nekaterih državah je pravica do vpogleda neposredna, v drugih pa posredna.

Neposredna pravica do vpogleda:

Posameznik vloži zahtevo za vpogled neposredno pri organu, ki obdeluje podatke (policija, carina, ipd., npr. za SIS v Sloveniji Policija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana). Če je to po nacionalnem pravu posamezne države dopustno, ti vlagatelju pošljejo zahtevane podatke.

Posredna pravica do vpogleda:

V teh primerih posameznik vloži zahtevo pri nacionalnem organu za varstvo osebnih podatkov in nanj naslovi zahtevo. Podatke, shranjene v SIS, nacionalni organ za varstvo osebnih podatkov preveri na enak način kot v primerih policijskih datotek, ki se nanašajo na nacionalno varnost, obrambne zadeve ali javno varnost. Zakonodaja se glede razkrivanja osebnih podatkov razlikuje od države do države in je lahko v nekaterih primerih zelo omejujoča.

Vsakdo, ki želi pridobiti podatke o postopku uveljavljanja pravice do vpogleda v posameznih državah na schengenskem območju, lahko te pridobi pri posameznih nacionalnih organih za varstvo osebnih podatkov. Kontaktni podatki teh organov so na voljo na spletni strani Skupnega nadzornega organa za Schengen: http://schengen.consilium.europa.eu.

Obrazec zahteve za seznanitev s podatki v N.SIS v Sloveniji najdete tukaj (doc, 47 Kb).

Postopek za uveljavljanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v Sloveniji

Postopek za uveljavljanje te pravice v Sloveniji podrobneje ureja slovenska zakonodaja v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (30. in 31. člen) in Zakonu o Informacijskem pooblaščencu.

30. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov določa, da mora Policija, organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, kot upravljavec N.SIS zbirke osebnih podatkov, posamezniku na njegovo zahtevo:

1. omogočiti vpogled v katalog SIS;

2. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v N.SIS in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;

3. posredovati izpis osebnih podatkov iz N.SIS, ki se nanašajo nanj;

4. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;

5. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje SIS, in o metodi obdelave;

6. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo v SIS, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;

7. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja.

 

Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki se v Sloveniji vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Policiji:

 

                                                                Policija, Ministrstvo za notranje zadeve

                                                                                       Štefanova 2

                                                                                     1501 Ljubljana

 

                                                                                 Telefon: 01 428 40 00

                                                                                 Telefax: 01 428 47 33

                                                                     Elektronski naslov: gp.mnz(at)gov.si

 

Vloga za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki se lahko vloži tudi na vseh mejnih prehodih, upravnih enotah in diplomatsko konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Vloga se v reševanje nemudoma posreduje Policiji.

 

Policija mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih za zavrnitev.

 

Izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke pa mora Ministrstvo za notranje zadeve posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih za zavrnitev. Sicer se šteje, da je zahteva zavrnjena.

 

Prav tako se lahko v skladu s 36. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov seznanitev z lastnimi osebnimi podatki v Sloveniji le z zakonom omeji iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih, vendar samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev.

 

Za odločanje o pritožbi posameznika, ki mu je bila zavrnjena zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ali na svojo zahtevo ni dobil odgovora pristojnega organa, je pristojen Informacijski pooblaščenec.

 

II. Pravica do popravka ali izbrisa podatkov

 

Pravica do popravka vsebinsko netočnih podatkov ali izbrisa nezakonito vnesenih podatkov je pravica vsakogar, ki ugotovi, da so podatki, ki se nanašajo nanj in se vodijo v določeni zbirki, napačni ali se hranijo nezakonito. Za zbirko SIS to pravico ureja 110. člen Schengenske konvencije.

 

Zahtevo za popravek ali izbris lastnih osebnih podatkov v SIS lahko vsakdo vloži pri sodišču ali pristojnemu organu katerekoli države na schengenskem območju, saj so vse nacionalne zbirke SIS identične. Sam postopek za uveljavitev zahteve za popravek ali izbris ureja nacionalno pravo države, ki vodi postopek v zvezi z zahtevkom.

 

V skladu s 106. členom Schengenske konvencije pa lahko le država, ki je izdala razpis posameznega ukrepa, tak ukrep spreminja, doda, popravi ali izbriše.

 

Če država, ki ni izdala razpisa ukrepa, ugotovi, da so določeni osebni podatki v SIS napačni ali vneseni nezakonito, o tem obvesti državo, ki je izdala razpis ukrepa. Ta država pa mora podatke preveriti in jih po potrebi popraviti ali izbrisati. Če popravek ali izbris ni možen v skladu z nacionalno zakonodajo države, od katere se zahteva popravek ali izbris, mora ta državo, ki je prejela zahtevek, nemudoma obvestiti o tem.

 

Če države ne uspejo soglasno rešiti zadeve, lahko primer predložijo v reševanje Skupnemu nadzornemu organu za Schengen.

 

Zahtevek za popravek ali izbris podatkov v Sloveniji

 

Podrobneje uveljavljanje zahteve za popravek vsebinsko netočnih podatkov ali izbris nezakonito vnesenih podatkov v Sloveniji ureja slovenska zakonodaja v Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o Informacijskem pooblaščencu.

 

V skladu z 32. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov mora Policija, Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju Policija) na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke shranjene v SIS (če gre za razpis, ki ga je izdala Slovenija), za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.

 

Zahteva ali ugovor iz 32. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Policiji. Stroške v zvezi z dopolnitvijo, popravo in izbrisom osebnih podatkov, obvestilom ter odločitvijo o ugovoru krije Policija kot upravljavec osebnih podatkov).

 

Če razpisa ukrepa ni izdala Slovenija in obstajajo dokazi, da so osebni podatki v SIS napačni ali nezakonito vneseni, mora Policija pristojni organ države, ki je izdala ukrep, obvestiti, naj izvede popravek ali izbris.

 

Dopolnitev, popravo, blokiranje ali izbris osebnih podatkov mora Policija opraviti v 15 dneh od dneva, ko je prejela zahtevo in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storila. Sicer se šteje, da je zahteva zavrnjena.

 

Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice določene z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, lahko v skladu s 34. členom zakona s tožbo zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja. Pri Informacijskem pooblaščencu pa lahko vloži prijavo zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov, ki nato lahko ukrepa v skladu z inšpekcijskimi pooblastili.

 

Če je kršitev že prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

 

V postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona o upravnem sporu, če zakon o varstvu osebnih podatkov ne določa drugače.

 

Postopek s tožbo je nujen in prednosten, kar pomeni, da ga mora sodišče izvesti v čim krajšem možnem času.

 

V tem postopku na podlagi tožbe je javnost načeloma izključena. Posameznik lahko od sodišča tudi zahteva, da za čas do odločitve o njegovem predlogu upravljavcu osebnih podatkov naloži, da prepreči vsakršno obdelavo spornih osebnih podatkov.

 

Če je bila posamezniku povzročena škoda, lahko od povzročitelja zahteva odškodnino v skladu z zakonom.

 

III. Vodič za izvajanje pravice do seznanitve

 

Skupni nadzorni organ za Schengen je pripravil priročnik za izvajanje pravice do seznanitve, ki je dostopen na: http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/razno/Vodic_za_izvajanje_pravice_do_seznanitve.pdf.

 

Priročnik opisuje ureditev za uveljavljanje pravice do dostopa do SIS in je razdeljen na tri poglavja: pregled splošnih načel in glavnih opredelitev v zvezi s SIS, opis postopka za uveljavljanje pravice do dostopa v vsaki od posameznih držav in predstavitev nekaterih posebnih primerov, pri katerih je treba uporabiti posamezen postopek.

 

Vodič za uveljavljanje pravice dostopa do osebnih podatkov je dostopen tukaj.

 

Poročilo JSA Schengen za leti 2004 in 2005

Poročilo JSA Schengen za obdobje 2006 do 2008