Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Europol

+ -

Europol – Evropski policijski urad, je agencija Evropske unije (od 1. januarja 2010 naprej), ki je pristojna za organizirani kriminal, terorizem in druge hujše oblike kriminala, ki prizadenejo dve ali več držav članic tako, da je zaradi obsega, pomena in posledic kaznivih dejanj potreben skupen pristop držav članic. Temeljna naloga Europola je izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju in v boju proti hujšim oblikam organiziranega kriminala. Osnovni cilj Europola pa je doseči pomemben prispevek na področju odkrivanja, preprečevanja in pregona kaznivih dejanj v Evropski uniji, posebej v boju proti organiziranemu kriminalu in v boju proti delovanju organiziranih kriminalnih družb.

Europol od policijskih organov v vseh državah članicah pridobiva in analizira osebne podatke o posameznikih v zvezi z spodaj omenjenimi kaznivimi dejanji.

Europol ima edinstvene zmogljivosti za boj proti kriminalu, vključno z močno bazo podatkov za dosego svojega cilja – izboljšati učinkovitost in sodelovanje med pristojnimi organi držav članic pri preprečevanju in boju proti hujšim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala, predvsem na naslednjih področjih:
-       nezakonita trgovina z drogami;

-       mreže za nezakonito priseljevanje;

-       nezakonita trgovina z motornimi vozili;

-       nezakonita trgovina z ljudmi, vključno z otroško pornografijo;

-       ponarejanje denarja in drugih plačilnih sredstev;

-       nezakonita trgovina z radioaktivnimi in jedrskimi snovmi;

-       terorizem.

Europol nima izvršilne moči in njegovi uradniki ne morejo aretirati osumljencev ali ukrepati brez odobritve pristojnih nacionalnih organov. Njegova podpora sestoji predvsem iz orodij, ki so lahko v pomoč pri ukrepih, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi. Ta orodja so:

-       hitra izmenjava informacij,

-       visoko strokovna analiza obveščevalnih podatkov, ter 

-       usklajevanje, strokovnost in usposabljanje.
 

Europol je bil ustanovljen 7. februarja 1992 s podpisom Maastrichtske pogodbe, natančneje K1 (9) členom pogodbe, ki določa, da naj se z namenom policijskega sodelovanja ustanovi Evropski policijski urad (Europol). Europolov sedež je v Haagu na Nizozemskem. Začasno je začel delovati 3. januarja 1994 in sicer kot Europol Služba za droge. Formalni status Europola je bil dosežen s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) - veljavno do 31. decembra 2009 - ki je začela veljati 1. oktobra 1998 in predstavlja pravno podlago, na kateri lahko Europol svoje naloge izvaja bolj učinkovito in uspešno.

Dne 1. januarja 2010 je Konvencijo o Europolu nadomestil Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada  (EUROPOL) (Sklep Sveta o Europolu). Europol je z novo pravno podlago postal agencija EU.

Najpomembnejše novosti, ki jih prinaša nova pravna podlaga:

-       razširjena pooblastila Europola za obravnavo kriminalitete, ki ni strogo povezana z organiziranim kriminalom;
-       Europol lahko nudi podporo državam članicam pri zagotavljanju varnosti pri organizaciji večjih mednarodnih dogodkov;
-       države članice lahko dvostransko izmenjujejo informacije, ki niso v mandatu Europola in pri tem uporabljajo tehnične 
        sisteme za izmenjavo informacij, ki jih ima na voljo Europol;
-       večja fleksibilnost pri vzpostavljanju novih podatkovnih zbirk, ki jih Europol nujno potrebuje pri svojem delu;
-       vzpostavljeni so pogoji za učinkovitejše upravno delovanje Europola;
-       prožnejša pravna podlaga omogoča Europolu hitrejše odzivanje na spremembe v strateškem okolju;
-       Europol se financira iz proračuna EU ter uporablja kadrovske predpise EU;
-       Europol lahko uporablja nova orodja za obdelavo podatkov in je predmet novih določb o varstvu osebnih podatkov – Europol 
        lahko pridobiva informacije tudi od zasebnih organov; v zvezi z zbiranjem, obdelavo in uporabo osebnih podatkov je Sklep 
        Sveta o Europolu upošteval Okvirni Sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se 
        obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; ustvarjeno je novo delovno mesto 
        pooblaščenca za varstvo podatkov, z neodvisnimi dolžnosti in prostim dostopom do vseh Europolovih podatkov in prostorov, 
        z nalogo zagotoviti skladnost z določbami, vključno z zaščito vseh osebnih podatkov, ki jih obdeluje Europol.

Skupni nadzorni organ za Europol (JSB Europol)

1. Splošne informacije

JSB Europol opravlja neodvisen pregled nad dejavnosti Europola in tako zagotavlja, da med shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznikov. Skupni nadzorni organ poleg tega spremlja tudi dopustnost prenosa podatkov, ki izhajajo iz Europola.

 
JSB Europol je bil ustanovljen leta 1998, istočasno kot Europol.

2. Pravna podlaga

Ker se je 1. januarja 2010 spremenila pravna podlaga za delovanje Europola, se je skladno z njo spremenila tudi pravna podlaga za delovanje JSB Europol. Nova pravna podlaga za JSB Europol je 34. člen Sklepa Sveta o Europolu:

“Ustanovi se neodvisni skupni nadzorni organ, katerega naloga je, da v skladu s tem sklepom nadzoruje dejavnosti Europola in tako zagotovi, da s shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznika…”

Prejšnja pravna podlaga za vzpostavitev in delovanje JSB Europol je bil 24. člen Konvencije o Europolu.

V primerjavi s 24. členom Konvencije o Europolu, je 34. člen Sklepa Sveta o Europolu zelo podoben. Narejene so bile le majhne spremembe – poročilo o dejavnostih mora JSB Europol po novem posredovati ne samo Evropskemu svetu, ampak tudi Evropskemu parlamentu, predpisan je tudi postopek potrebne večine za sprejetje poslovnika JSB Europol.

3. Sestava in status

JSB Europol je sestavljen iz dveh predstavnikov nacionalnih nadzornih organov za varstvo podatkov iz vsake države članice. Države članice imenujejo svoje člane v JSB Europol za obdobje petih let. Vsaka delegacija ima pri odločanju pravico do enega glasu. Vsak član ima lahko svojega namestnika.

Da bi zagotovili neodvisnost, je Sklep Sveta o Europolu določil, da člani JSB Europol ne smejo prejemati navodil s strani drugih organov.

4. Pristojnosti in naloge

Glavna naloga JSB Europol je neodvisno, v skladu s Sklepom Sveta o Europolu, pregledovati dejavnosti Europola ter zagotoviti, da s shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznikov. Eden izmed načinov, s katerim JSB Europol opravlja to splošno nalogo je inšpekcijski pregled dejavnosti Europola.

JSB Europol je na podlagi Sklepa Sveta o Europolu odgovoren tudi za presojo, ali Europol deluje v skladu z načeli o varstvu podatkov.

Odgovornost JSB Europol je tudi, da podpira pravice posameznikov, v zvezi z njihovo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. To vključuje preučevanje pritožb posameznikov, ki so zahtevali dostop do svojih podatkov, vendar z odgovorom Europola niso zadovoljni.

Da bi zagotovili, da JSB Europol ostane pregleden organ, Sklepa Sveta o Europolu zahteva, da JSB Europol izdaja poročila o svojih dejavnostih v rednih časovnih obdobjih.

JSB Europol ima naslednje naloge:

-       preučevanje navodil za odprtje novih podatkovnih zbirk;
-       preučevanje določb v zvezi s pripravo poročil o pridobivanje osebnih podatkov;
-       preučevanje splošnih pravil za sporočanje osebnih podatkov s strani Europola tretjim državam in tretjim organom;
-       preučevanje vprašanj o izvajanju in razlagi Sklepa Sveta o Europolu v zvezi z dejavnostmi Europola glede obdelave in 
        uporabe osebnih podatkov;
-       preučevanje vprašanj o inšpekcijskih pregledih, ki so jih neodvisno opravili nacionalni nadzorni organi držav članic;
-       preučevanje vprašanj v zvezi z uveljavljanjem pravice posameznikov do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter pravice
        do popravka in izbrisa;
-       preučevanje vprašanj v zvezi s pripravo usklajenih predlogov za skupne rešitve obstoječih problemov;
-       preučevanje zakonitosti in pravilnosti zbiranja, hrambe, obdelave in uporabe osebnih podatkov s strani Europola na zahtevo 
        posameznika.

5. Delovanje

JSB Europol se sestaja vsaj štirikrat letno. Sestaja se na pobudo predsedujočega, kadar vsaj tri delegacije predložijo pisni predlog ali na podlagi ustnega predloga predstavljenega na prejšnji seji. Predsedujoči upravnega odbora in direktor Europola imata pravico, da predlagata točke za uvrstitev na dnevni red in tudi, da predlagata sklic JSB Europol.

 

Obvestilo o sklicu sestanka je poslano pravočasno tako, da je dostavljeno vsaj dva tedna pred predvidenim datumom sestanka, razen v primerih, kadar predsedujoči meni, da je sestanek nujen. Obvestilo vključuje osnutek dnevnega reda in dokumente potrebne za sestanek, razen če narava teh dokumentov tega ne dovoljuje. Dokončni dnevni red se sprejme na začetku vsakega zasedanja.

Sestanek je veljaven, če se ga udeležita vsaj dve tretjini delegacij. Za sprejem odločitev je potrebna navadna večina glasov delegacij, ki prisostvujejo sestanku. V primeru enakega števila glasov ima predsedujoči odločilni glas. Odločitve JSB Europol se lahko sprejemajo tudi s pisnim postopkom, v kolikor so vse delegacije odobrile ta postopek na začetku srečanja. Predsedujoči ima tudi pravico, da začne pisni postopek v nujnih primerih. Če je odločitev treba sprejeti pisno, predsedujoči pošlje osnutek sklepa članom JSB Europol. Če delegacije osnutku sklepa ne ugovarjajo, se prevede v njihove jezike in v roku, ki ga določi predsedujoči (vendar najmanj 14 dni po prejemu) se predlog šteje, da ga je treba sprejeti.

Seje JSB Europol niso javne. Dokumenti JSB Europol so zaupne narave, razen če organ ne odloči drugače.

JSB Europol izvoli predsedujočega in njegovega namestnika izmed svojih članov z tajnim glasovanjem in dvotretjinsko večino oddanih glasov prisotnih delegacij. Predsedujoči predstavlja JSB Europol in vodi sestanke, skrbi za nemoteno delovanje dela, sklicuje seje, določi tudi kraj, datum in čas srečanj, odpre in zapre srečanja, pripravi osnutek dnevnega reda in zagotavlja izvajanje sklepov JSB Europol. Namestnik predsedujočega nadomešča predsedujočega, če se le-ta srečanja ne more udeležiti.

Dne 12. oktobra 2009 je bila Nataša Pirc Musar, Informacijska pooblaščenka RS, izvoljena za namestnico predsedujočega (podpredsednico) JSB Europol za dobo dveh let.

6. Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol

Za opravljanje svojih nalog, Europol vzdržuje IT bazo podatkov. Pod nobenim pogojem ta zbirka podatkov ne sme biti povezana z drugimi avtomatizirano obdelanimi sistemi, razen z sistemi nacionalnih enot. Nacionalne enote so odgovorne za varnost opreme za obdelavo podatkov in za izvajanje pregledov pri shranjevanju in brisanju podatkovnih zbirk. Sistem je sestavljen iz treh delov: IT informacijski sistem, delovne datoteke in indeksni sistem.

Informacijski sistem se lahko uporablja le za shranjevanje, spreminjanje in uporabo podatkov, ki so potrebni za opravljanje nalog Europola. Sistem ne vsebuje podatkov o povezanih kaznivih dejanjih. Podatki se nanašajo na osebe, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, osumljene storitve ali sostorilstva kaznivega dejanja, za katerega je pristojen Europol ali so pravnomočno obsojene zaradi takega kaznivega dejanja. Sistem vsebuje tudi podatke o osebah, ki so osumljene načrtovanja kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol.

Osebni podatki lahko vključujejo le naslednje informacije:

-          priimek, ime in vzdevek ali privzeto ime;

-          datum in kraj rojstva;

-          državljanstvo;

-          spol;

-          kraj bivanja, poklic in nahajanje dotične osebe;

-          številka socialnega zavarovanja, vozniškega dovoljenja, osebnega dokumenta in podatke iz potnega lista;

-          druge značilnosti, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji, kot so objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo ali kot so denimo daktiloskopski podatki in profil DNA.

Informacijski sistem vključuje tudi podatke o:

-          kaznivih dejanjih, domnevnih kaznivih dejanjih ter kje in kdaj so bila storjena;

-          sredstvih, ki so ali bi lahko bila uporabljena za storitev kaznivih dejanj;

-          o oddelkih, ki rešujejo primere in njihovih referencah;

-          domnevnem članstvu v kriminalni združbi;

-          obsodbah v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera je pristojen Europol;

-          vnaševalcu podatkov.

Delovne datoteke: Europol lahko v analitičnih delovnih datotekah hrani, spreminja in uporablja podatke v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere je pristojen, vključno s podatki o povezanih kaznivih dejanjih. Obdelava osebnih podatkov, ki razkriva rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja ter članstvo v sindikatih in obdelava podatkov v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem ni dovoljena, razen če je to nujno potrebno za namen datotek in če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki so že vneseni v to datoteko.

Analitične delovne datoteke se odprejo za namene analize, kar pomeni zbiranje, obdelava ali uporaba podatkov z namenom pomagati kazenskim preiskavam. Kar zadeva analitične delovne datoteke se od Europola zahteva, da jih zbriše po obdobju treh let, razen če se na koncu tega obdobja šteje, da je ohranitev te datoteke nujno potrebna. V tem primeru se datoteka lahko ohrani za novo obdobje treh let.

Indeksni sistem: Indeksni sistem je ustvaril Europol za podatke shranjene v analitičnih delovnih datotekah. Direktor, namestnik direktorja in pooblaščeni člani nacionalnih enot imajo pravico dostopa do indeksnega sistema. Dostop do indeksnega sistema je opredeljen tako, da je možno ugotoviti, ali je predmet informacije shranjen v analitični delovni datoteki, ne da bi to razkrilo dodatno vsebino datoteke.

7. Kakšne so vaše pravice?

Pravica do dostopa

-       Pravico imate do dostopa do katerihkoli informacij, ki jih utegne Europol imeti o vas, zahtevate pa lahko tudi, da se ti podatki preverijo. Ta storitev je brezplačna.

-       Europol mora vašo zahtevo dokončno razrešiti v roku treh mesecev.

-       Vendar pa lahko Europol zavrne dostop do vaših informacij, če je to potrebno zaradi:

  • opravljanja njegovih nalog,
  • zaščite varnosti in javnega reda ali preprečevanja kriminala, ali
  • zaščite pravic in svoboščin tretjih strani.

Če z Europolovo odločitvijo niste zadovoljni, se lahko pritožite JSB Europol. JSB Europol-u lahko zadevo predate tudi, če na svojo zahtevo v treh mesecih ne prejmete odgovora. 


Pravica do popravka in izbrisa

Imate pravico zahtevati, da Europol popravi ali izbriše nepravilne podatke o vas. Če z odgovorom Europola niste zadovoljni ali ga niste prejeli v roku treh mesecev, lahko zadevo predložite JSB Europol.

Druge pravice

Od nacionalnega organa za varstvo podatkov (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec) imate pravico zahtevati, da preveri ali je pristojni organ v vaši državi članici Europolu zakonito posredoval podatke o vas. Od istega organa lahko zahtevate tudi, da preveri ali se je pristojni organ o vaših osebnih podatkih pri Europolu pozanimal na zakonit način. JSB Europol imate pravico zaprositi, da zagotovi, da je Europol vaše osebne podatke zbral, shranil, obdelal in uporabil zakonito in točno.

Kako zaprosim za dostop?

Pisati morate pristojnemu organu v kateri koli državi članici. Vaš pristojni nacionalni organ je:

                                                                 Policija, Ministrstvo za notranje zadeve

                                                                                       Štefanova 2

                                                                                     1501 Ljubljana

 

                                                                                 Telefon: 01 428 40 00

                                                                                 Telefax: 01 428 47 33

                                                                     Elektronski naslov: gp.mnz(at)gov.si

 

Vašo zahtevo lahko napišete v katerem koli uradnem jeziku EU. Pristojni nacionalni organ jo bo nato poslal Europolu.

Ali se na odločitev Europola lahko pritožim?

Da. Odbor za pritožbe pri JSB Europol je odgovoren za obravnavanje pritožb. JSB Europol morate pisati v roku treh mesecev od prejema odgovora Europola. Prav tako lahko zadevo predložite JSB Europol, če ste zahtevo za dostop do podatkov ali njihovo preverjanje, popravljanje ali izbris vložili pred več kot tremi meseci in še vedno niste prejeli odgovora Europola.

V pismu JSB Europol morate:

  • opisati svojo pritožbo, jasno povedati kdo ste, zakaj se pritožujete in na podlagi česa,
  • priložiti dokazila, kot je kopija vaše zahteve za dostop do podatkov in pisma, ki ste jih morebiti prejeli od Europola,
  • priložiti dokazilo o identifikaciji – npr. fotokopija vašega potnega lista.

Ko JSB Europol prejme vašo pritožbo, boste v roku štirih tednov prejeli pisno potrditev prejema in nekaj splošnih informacij glede postopka pri pritožbah. Pritožbo lahko kadarkoli prekličete.

Odločitve, ki ji sprejme Odbor za pritožbe pri JSB Europol, so dokončne.

Poročila JSB Europol

Poročila o dejavnostih
Četrto poročilo JSB Europol za obdobje 2006 do 2008
Tretje poročilo JSB Europol za obdobje 2004 do 2006
Drugo poročilo JSB Europol za obdobje 2002 do 2004
Poročilo JSB Europol za obdobje 1998 do 2002 (samo v angleščini)

Mnenje JSB Europola k predlogu nove Uredbe o Europolu (samo v angleščini)


Druga poročila
Povezava

Kontakt:  

Europol

PO Box 908 50

2509 LW The Hague

The Netherlands

Spletna stran: www.europol.europa.eu

Secretariat of the Europol Joint Supervisory Body

Rue de la Loi 175

B-1048 Brussels

Belgium

E-pošta: secretariat.jsbping@consilium.europapong.eu 

Spletna stran: http://europoljsb.consilium.europa.eu