Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Carine

+ -

Carinski informacijski sistem (CIS) je skupni avtomatizirani informacijski sistem za carinske namene, ki omogoča bolj učinkovito preganjanje in preiskovanje kršitev carinske in kmetijske zakonodaje. Cilj CIS je s hitrim razširjanjem informacij pomagati pri preprečevanju, preiskovanju in preganjanju hudih kršitev nacionalnih zakonov, tako da se poveča učinkovitost sodelovanja in nadzornih postopkov carinskih uprav držav članic.

Cilj CIS je pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati uspešnost postopkov sodelovanja in nadzora pristojnih organov.

S CIS upravlja OLAF (the European Anti-Fraud Office - Evropskega urada za boj proti goljufijam). Informacije se izmenjujejo preko AFIS (anti-fraud information system) terminalov v državah članicah.

Neposredni dostop do podatkov CIS imajo izključno nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa vključujejo tudi druge organe, ki so skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice, pooblaščeni za ukrepanje.

CIS je bil ustanovljen v skladu s Konvencijo o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (CIS konvencija), sprejeto leta 1995. CIS konvencija določa delovanje CIS in uporabo carinskih informacij, varstvo osebnih podatkov, varnost CIS, ipd.

Drugi pomemben dokument v povezavi s CIS je Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (Uredba 515/97). Namen uredbe je vzpostavitev centralnega računalniškega sistema za carinske informacije s ciljem pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati uspešnost postopkov sodelovanja in nadzora pristojnih organov.

Uredba 515/97 je bila leta 2008 spremenjena z Uredbo (ES) št. 766/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (Uredba 766/2008). Spremembe se nanašajo predvsem na sodelovanje med carinskimi organi in bolj splošno ter učinkovito rabo informacijskega sistema. Z vidika varstva osebnih podatkov se spremembe osredotočajo na:

-       okrepljen nadzor nad CIS;

-       izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov ter med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov;

-       zagotovitev večjega varstva posameznikovih pravic glede obdelave osebnih podatkov;

-       večje varstvo osebnih podatkov pri izmenjavi s tretjimi državami;

-       prenos pristojnosti glede varstva osebnih podatkov od Evropskega varuha človekovih pravic k EDPS;

-       vzpostavitev FIDE (Customs files identification database - identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek) in uveljavitev okvira za varstvo osebnih podatkov vsebovanih v FIDE.

1. CIS in osebni podatki

CIS sestavlja centralna zbirka podatkov, ki je dostopna preko terminalov v vsaki državi članici ter Komisiji. Vsebuje izključno podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za doseganje njegovega cilja, po naslednjih kategorijah:

(a)   blago;

(b)   prevozna sredstva;

(c)   podjetja;

(d)   osebe;

(e)   trendi pri goljufijah;

(f)     razpoložljivost strokovnega znanja.

V kategoriji (e) in (f) ne smejo biti v nobenem primeru vključeni osebni podatki. V kategorijah (a) do (d) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

·         priimek, dekliški priimek, ime, privzeto ime;

·         dan in kraj rojstva;

·         državljanstvo;

·         spol;

·         posebne objektivne in stalne fizične značilnosti;

·         razlog za vnos podatkov;

·         predlagani ukrep;

·         opozorilno kodo, ki opozarja, da je oseba nosila orožje, ravnala nasilno ali pobegnila organom;

·         registracijsko številko prevoznega sredstva.

V nobenem primeru se ne smejo vnesti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, sindikalno pripadnost, in podatki o zdravju ali spolnem življenju.

Vnos podatkov v CIS ter njihovo obdelavo urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo. Samo uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ima pravico spreminjati, dopolnjevati, popravljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla v CIS.

2. Nadzor nad varstvom osebnih podatkov

Uredba 766/2008 je uvedla novo določbo, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje skladnost CIS z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Z namenom okrepitve sodelovanja med nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov ter med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (EDPS) in nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov, EDPS vsaj enkrat na leto skliče sestanek z vsemi nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov, pristojnimi za vprašanja, povezana z nadzorom CIS.

Nacionalni nadzorni, pristojni za vprašanja z nadzorom CIS trenutno sodelujejo na podlagi 18. člena CIS konvencije, ki ustanavlja Skupni nadzorni organ za carino (JSA Customs). V skladu s CIS konvencijo je bil Skupni nadzorni organ mišljen kot neodvisen nadzorni organ nad podatki, ki se obdelujejo v CIS. Skupni nadzorni organ sestavljata po dva predstavnika iz vsake države članice pogodbenice CIS konvencije, izbrana iz neodvisnega nacionalnega nadzornega organa ali organov.

Skupni nadzorni organ opravlja svoje naloge v skladu z določbami CIS konvencije in Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Konvencija 108), pri čemer upošteva Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope R(87)15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

Skupni nadzorni organ je na podlagi 18. člena CIS konvencije pristojen za:

-       nadzor delovanja CIS,

-       za preučitev vseh morebitnih težav pri uporabi ali razlaganju, ki se lahko pojavijo med njegovim delovanjem,

-       za preučitev težav, ki lahko nastanejo v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora s strani nacionalnih nadzornih organov držav članic ali pri izvajanju pravice posameznikov do dostopa do sistema, ter

-       za pripravo predlogov za skupno reševanje težav.

Za izvajanje svojih odgovornosti ima Skupni nadzorni organ dostop do CIS. Poročila, ki jih pripravi Skupni nadzorni organ, se pošljejo organom, ki jim nacionalni nadzorni organi predložijo svoja poročila.

Nacionalni nadzorni organi (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec) v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni izvajajo neodvisen nadzor in preglede, da zagotovijo, da obdelava in uporaba podatkov, ki so v CIS, ne kršita pravic zadevne osebe.

3. Hramba podatkov

Rok hrambe podatkov, vnesenih v CIS, urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi. V nadaljevanju navedeni roki so maksimalni roki, ki se računajo od datuma vnosa podatkov v preiskovalno datoteko in ki se jih ne sme prekoračiti:

-       podatki, ki se nanašajo na datoteke tekočih preiskav se lahko hranijo za največ tri leta, če ni bilo ugotovljeno nobeno dejanje, ki bi bilo v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo; podatke je treba izbrisati pred navedenim rokom, če je poteklo eno leto od zadnje ugotovitve;

-       podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave pri katerih je bilo ugotovljeno dejanje v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, za katero pa ni bila sprejeta upravna odločba, izrečena pravnomočna sodba, naložena sodna ali upravna kazen, se lahko hranijo največ 6 let;

-       podatki, ki se nanašajo na upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, na podlagi katerih je bila sprejeta upravna odločba, izrečena pravnomočna sodba, naložena sodna ali upravna kazen, se lahko hranijo največ 10 let.

Ta obdobja se ne seštevajo.

4. Vzpostavitev FIDE

Uredba 766/2008 je uvedla nov podatkovno bazo - identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek (FIDE). CIS tako danes vključuje tudi FIDE, za katero se uporabljajo vse določbe Uredbe 766/2008 o CIS. Cilj FIDE je pomagati pri preprečevanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko zakonodajo in kmetijsko zakonodajo, ki se uporablja za blago, ki vstopa ali zapušča carinsko območje Skupnosti, ter olajšati in pospeševati odkrivanje in preganjanje takšnih dejanj. Namen FIDE pa je omogočiti, da Komisija in pristojni organi države članice pri odprtju preiskovalne datoteke ali pri preiskavi ene ali več oseb ali podjetij, ugotovijo, kateri pristojni organi drugih držav članic ali služb Komisije izvajajo ali so izvedli preiskavo o zadevnih osebah ali podjetjih, da bi se s tem na podlagi informacij o obstoju preiskovalnih datotek dosegli cilji iz 2. odstavka Uredbe.

Pristojni organi lahko vnesejo v FIDE podatke iz preiskovalnih datotek v zvezi s primeri, ki so v nasprotju s carinsko zakonodajo ali kmetijsko zakonodajo, ki se uporablja za blago, ki vstopa ali zapušča carinsko območje Skupnosti, in ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti. Podatki zajemajo samo naslednje kategorije:

(a)   osebe in podjetja, ki so ali so bila predmet upravne poizvedbe ali kriminalistične preiskave, ki jo vodi pristojna služba države članice, in:

-       za katere se sumi, da ravnajo ali so ravnali v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo oziroma sodelujejo ali so sodelovali pri dejanju, ki je v nasprotju s takšno zakonodajo,

-       za katere je bilo ugotovljeno, da so storili takšno dejanje, ali

-       ki jim je bila izrečena upravna odločba ali naložena upravna ali sodna kazen zaradi takšnega dejanja;

(b)   področje, na katerega se nanaša preiskovalna datoteka;

(c)   ime, državljanstvo ter podatki o zadevni službi v državi članici ter številka datoteke.

Podatki iz zgoraj navedenih točk se za vsako osebo ali podjetje vnesejo ločeno. Vzpostavitev povezav med temi podatki je prepovedana.

Osebni podatki iz kategorije (a) so omejeni na priimek, dekliški priimek, ime, nekdanje priimke in vzdevke, datum in kraj rojstva, državljanstvo in spol.

5. Pravice posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov v CIS

Vsakdo lahko od vsakega nacionalnega nadzornega organa ali od EDPS zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, da preveri ali so pravilni, in njihovo sedanjo ali preteklo uporabo. To pravico urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri se vloži zahtevek, ali, odvisno od primera, Uredba (ES) št. 45/2001. Če je podatke vnesla druga država članica ali Komisija, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom te države članice ali z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. EDPS nadzoruje skladnost CIS z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Skladno z zakoni, predpisi in postopki posamezne države članice ali notranjimi predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo, lahko vsaka oseba pri posamezni uporabnici CIS zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov, ki se nanjo nanašajo, če so ti podatki napačni ali če so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s ciljem iz 23(2) člena uredbe ali če so bila kršena načela iz člena 26 uredbe.

Na ozemlju posamezne države članice lahko vsakdo skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice vloži tožbo ali se po potrebi pritoži v zvezi z osebnimi podatki, vnesenimi v CIS, ki se nanašajo nanj, na sodišču ali pri za to pooblaščenem organu skladno z zakoni, predpisi in postopki, zato da:

·         se popravijo ali izbrišejo osebni podatki, ki so napačni;

·         se popravijo ali izbrišejo osebni podatki, ki so bili vneseni v CIS ali se v njem hranijo v nasprotju s to uredbo;

·         dobi dostop do osebnih podatkov;

·         dobi odškodnino.

Nova EU zakonodaja, ki se nanaša na CIS

Sklep Sveta 2009/917/PNZ z dne 30. novembra 2009 o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (CIS sklep)

30. novembra 2009 je bil sprejet Sklep Sveta o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (CIS sklep), katerega cilj je nadomestiti CIS konvencijo. Namen CIS sklepa je okrepiti sodelovanje med carinskimi upravami, in sicer z določitvijo postopkov, s katerimi bodo lahko carinske uprave skupno ukrepale ter si izmenjavale osebne in druge podatke v zvezi z nedovoljenim prometom, z uporabo novih tehnologij za upravljanje in prenos takšnih informacij. Poleg tega je namen novega sklepa tudi v zagotovitvi boljšega dopolnjevanja z ukrepi v okviru sodelovanja z Europol-om in Eurojust-om tako, da se jima omogoči dostop do podatkov iz CIS, in sicer tudi do identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek, da lahko svoje naloge izvajata v okviru svojih pristojnosti.

CIS sklep bo v veljavo stopil 27. maja 2011, kar pomeni, da bo s tem datumom CIS konvencija prenehala veljati.

Glede varstva osebnih podatkov, CIS sklep določa sledeče:

a) Varstvo osebnih podatkov

20. člen CIS sklepa določa, da se v skladu s tem sklepom, če v njem ni drugače določeno, za varstvo podatkov, ki se izmenjujejo, uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (Okvirni sklep 2008/977/PNZ).

b) Pristojnost Skupnega nadzornega organa za carino

Drugi odstavek 25. člena uvaja novo določilo, ki določa, da Skupni nadzorni organ spremlja in zagotavlja uporabo nekaterih določb tega sklepa in Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ glede varstva fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov prek CIS. Drugo novost pa predstavlja 5. odstavek 25. člena, ki določa, da se poročila, ki jih pripravi Skupni nadzorni organ, pošljejo organom, ki jim nacionalni nadzorni organi posredujejo svoja poročila, Evropskemu parlamentu in Svetu, kar povečuje odgovornost in transparentnost aktivnosti Skupnega nadzornega organa.

c) Sodelovanje med Skupnim nadzornim organom in EDPS

26. člen CIS sklepa določa, da EDPS nadzoruje dejavnosti Komisije v zvezi s CIS. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Skupni nadzorni organ in EDPS, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujeta v skladu s svojimi nalogami in zagotavljata usklajen nadzor nad CIS, vključno z izdajanjem ustreznih priporočil. Skupni nadzorni organ in EDPS se v ta namen sestaneta najmanj enkrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame EDPS.