Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Schengen - Pravni okvir

+ -

14. junija 1985 je pet držav – Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska – v luksemburškem mestu Schengen podpisalo Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenski sporazum), ki je imel za cilj postopno ukinitev kontrole oseb vzdolž njihovih skupnih meja in okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma.

 

Schengenski sporazum je bil prvotno uveden kot deklaracija o nameri, ki je določala cilje, ki so jih postavile države pogodbenice za vzpostavitev režima prostega pretoka. Nekaj let kasneje, natančneje 19. junija 1990, je deklaracija o nameri dosegla vrhunec v izdelavi komplementarnih predpisov, znanih kot Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenska konvencija). To dejstvo je vključevalo oblikovanje področja prostega pretoka oseb, kapitala, blaga in storitev.

 

Schengenska konvencija vključuje niz pomembnih načel, med katerimi je vredno izpostaviti naslednja:

  • vzpostavlja računalniški sistem, ki je skupen za vse članice in se imenuje "schengenski informacijski sistem (SIS)";
  • vpeljuje prost pretok oseb, bodisi državljanov evropske skupnosti ali ne, znotraj schengenskega področja;
  • vzpostavlja nov pojem "zunanje meje" s poudarkom na pogojih, ki so potrebni za dopustitev vstopa za državljane tretjih držav;
  • opredeljuje sistem schengenskih skupnih viz in uvaja enotno vizo, ki velja na celotnem ozemlju;
  • kar zadeva begunce vključuje serijo proceduralnih pravil in nekaj kriterijev, ki jih je treba uporabiti za ugotavljanje države, ki je dolžna obravnavati prošnjo za azil, kadar ima ali je imel iskalec azila zveze z več kot eno državo članico;
  • na področju policijskega sodelovanja konvencija izkorišča celo vrsto specifičnih mehanizmov kot sta čezmejno tajno sledenje in zasledovanje na ozemlju druge države članice;
  • in končno, vzpostavlja skupno nadzorno telo, odgovorno za zagotavljanje zaščite ljudi v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

 

Pravni okvir SIS II danes vključuje: