VIS

Vizumski informacijski sistem (VIS) je skupni vizumski informacijski sistem držav članic schengenskega sporazuma, ki je pričel delovati 11. oktobra 2011. Sistem je namenjen hitrejšemu, preglednejšemu in varnejšemu vizumskemu postopku in hkrati preprečevanju kraj identitete in zlorabe podatkov.

Pravni okvir delovanja VIS:

• Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (VIS Uredba),
• Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj,
• Odločba Sveta št. 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS).

VIS schengenskim državam omogoča, da si izmenjujejo podatke o vizumih. Sestavljen je iz osrednjega informacijskega sistema in komunikacijske infrastrukture, ki povezuje ta centralni sistem z nacionalnimi sistemi. VIS povezuje konzularne službe v državah, ki niso članice EU, in vse zunanje mejne prehode držav schengenskega območja. V VIS se obdelujejo osebni podatki prosilcev in odločitve v zvezi z vlogami za vizume za kratkoročno bivanje na schengenskem območju ali tranzit čez njega. Sistem omogoča biometrično ujemanje, predvsem prstnih odtisov, in sicer tako za namene identifikacije kot tudi preverjanja.

Osebni podatki, ki se obdelujejo v VIS:

• alfanumerični podatki o prosilcu ter podatki o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih,
• fotografije,
• podatki o prstnih odtisih,
• povezave z drugimi vlogami.

V postopku za pridobitev vizuma za vstop v katerokoli od držav članic schengenskega območja morajo prosilci ob podaji vloge oddati tudi fotografijo in odtise vseh 10 prstov. Prstni odtisi prosilcev se hranijo 5 let na skupnem strežniku držav članic v Strasbourgu. Prstni odtisi se ne zahtevajo pri otrocih, mlajših od 12 let, ter pri osebah, ki odtisov (npr. zaradi poškodbe) ne morejo dati.

Do VIS lahko dostopajo naslednji pristojni organi:

• organi, pristojni za izdajo vizumov (za namene reševanja vizumskih vlog),
• organi, pristojni za izvajanje kontrole na mejnih prehodih zunanjih meja in znotraj ozemlja držav članic (za namene preverjanja identitete osebe, pristnosti vizuma ter preverjanja, ali oseba izpolnjuje pogoje za vstop oz. prebivanje na ozemlju),
• azilni organi (za namene določitev države EU, odgovorne za obravnavo prošnje za azil),
• v posebnih primerih tudi nacionalni organi pregona in Europol (za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih in kaznivih dejanj).

Več o skupni vizumski politiki EU ter o samem VIS si lahko preberete na spletnih straneh Evropske komisije:

https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/schengen-borders-and-visa/visa-policy_en

https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/schengen-borders-and-visa/visa-information-system_en

 

Nadzor nad obdelavo osebnih podatkov v VIS:

Nacionalni nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec) nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani zadevne države članice ter njihovega prenosa v in iz VIS.

Hkrati pa je za nadzor nad dejavnostmi upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v VIS pristojen Evropski nadzornik za varstvo podatkov (EDPS).

Z namenom zagotovitve usklajenega nadzora nad obdelavo osebnih podatkov v VIS se predstavniki nacionalnih nadzornih organov vseh držav pogodbenic in EDPS redno srečujejo v okviru skupine VIS Supervision Coordination Group.

Pravice posameznikov:

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v VIS ima vsak posameznik naslednje pravice:

• pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v VIS,
• pravico zahtevati popravek netočnih lastnih osebnih podatkov shranjenih v VIS,
• pravico zahtevati izbris nezakonito shranjenih lastnih osebnih podatkov v VIS.

Obrazec zahteve za seznanitev, popravek oz. izbris podatkov v VIS v Sloveniji: POVEZAVA

Zahtevo za seznanitev, popravek oz. izbris lastnimi osebnimi podatki v VIS se v Sloveniji vloži pisno ali ustno na zapisnik na Ministrstvu za zunanje zadeve:

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 478 2305

Telefax: +386 1 478 2340

Elektronski naslov: gp.mzz(at)gov.si

Za odločanje o pritožbi posameznika, ki mu je bila zavrnjena zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali na svojo zahtevo ni dobil odgovora, je v Sloveniji pristojen Informacijski pooblaščenec.

Z odločanje o pritožbi posameznika, ki mu ni bila ugodena zahteva za popravek ali izbris podatkov, ki se o njem vodijo v VIS, pa je v Sloveniji pristojno Upravno sodišče.